Labirint zdravstvenih zavarovanj
Znanka je prejela prijazen klic iz zavarovalnice, pri kateri ima že dalj časa sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Agentka se ji je najprej zahvalila za njeno zvestobo, nato pa ji je povedala, da bo za to nagrajena s tridesetimi evri. Ko je znanka vprašala, ali lahko z nagrado plača mesečno premijo za dopolnilno zavarovanje, je dobila odgovor, da to ni mogoče. Nagrado lahko izkoristi samo tako, da sklene eno izmed novih dodatnih zavarovanj. Če tega ne želi, ni upravičena do nagrade.
Ta agentka na srečo ni bila vsiljiva, a mnogi agenti so. Nenajavljeno obiskujejo ljudi in vstopajo v njihove domove ter jih nagovarjajo, naj sklenejo nova dodatna zdravstvena zavarovanja prav pri njih. Njihova tarča so pogosto starejši, ki so sami doma in se ne znajo ali ne zmorejo znebiti zavarovalniških agentov …
Večina državljanov ima sklenjeno osnovno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. To je obvezno. Sredstva zanj prispevajo: država, občina, delodajalci, zavodi (pokojninski zavod, zavod za zaposlovanje ...) in posamezniki. Pavšalni prispevek letos znaša 33,63 evra na mesec. In naj mimogrede povemo še to, da skoraj 30 tisoč naših državljanov tudi tega zavarovanja ne zmore plačevati, zato lahko, če zbolijo, obiščejo le pro bono ambulante …
Mnogi posamezniki pa plačujejo tudi prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga po zakonu o zdravstvenem zavarovanju izvajajo različne zavarovalnice: Adriatic Slovenica (mesečna premija je 31,98 evra), Triglav (mesečna premija je 32,99 evra) in Vzajemna (mesečna premija je 31,01 evra). Zneski so ne glede na dohodek posameznika enaki za vse. Poleg tega ima veliko posameznikov sklenjena še druga življenjska in nezgodna zavarovanja. Na primer vozniki ob registraciji sklenejo tudi zavarovanje za primer prometne nesreče.
Nova zavarovanja pod drobnogledom
Nedostojno dolge čakalne vrste v zdravstvu, realne, napihnjene ali umetne, so ustvarile idealen teren za nova zaslužkarska zavarovanja. Zato v zadnjem času opažamo, da so zavarovalnice močno povečale oglaševanja svojih posebnih zdravstvenih zavarovanj. Nekatera so spet namenjena prav starejšim. Ta zavarovanja obljubljajo, da jim bodo omogočili določene prednosti: hiter dostop do zdravnika specialista tudi brez napotnice, nič več čakanja v vrsti in podobno.
Jasno je, da s takšnim pristopom rušijo temelj vsesplošnega osnovnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi temeljil na solidarnosti in dostopnosti vsem zavarovanim osebam. Ne samo tistim, ki imajo denar! Ponudba novih zavarovanj je bogata. Lahko se zavarujete za pomoč na domu ali sklenete zavarovanje za primer težjih bolezni, zavarovanje za primer raka, nezgodno zavarovanje (posebej za starejše) in še bi lahko naštevali.
Vprašali smo se, kaj nam nova zavarovanja ponujajo v primeru bolezni ali poškodbe. Zato smo pod drobnogled vzeli ponudbe dodatnega zdravstvenega zavarovanja treh večjih slovenskih zavarovalnic. Vse tri, tako navajajo, nam bodo v primeru sklenitve pogodbe krile stroške samoplačniških zdravstvenih storitev, zlasti stroške specialističnih zdravstvenih storitev v primeru novonastalih bolezni in poškodb; zagotavljale takojšno asistenco/pomoč ob pojavu nove bolezni ali poškodbe. Torej bomo dobili samo tisto, kar je določeno v posameznem paketu zavarovanj. Treba je poudariti, da so v to vključene samo nadstandardne storitve oziroma storitve, ki bi jih morali v celoti poravnati samoplačniško in niso zajete v obveznem ali dopolnilnem zavarovanju.
Obljubljajo tudi, da nam bodo poiskali izvajalca in nas prednostno naročili pri specialistu. Toda ne pri katerem koli, samo pri tistem, ki je naveden v posameznem paketu zavarovanja. Če potrebujemo zdravila na beli recept, jih krijejo v višini letne vsote najpogosteje do tristo evrov. Če bomo potrebovali dražja zdravila, bodo plačali le nekaj škatlic, kar nam bo zadostovalo samo za kratek čas. Paketi, sklenjeni za primer nezgode, nam ne bodo skrajšali čakalne vrste v urgentnih ambulantah. Za nujno medicinsko pomoč in prevoze z reševalnimi vozili so storitve v celoti plačane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej 100-odstotno. Dodatno zavarovanje bomo lahko uveljavljali tudi za specialistične storitve, ki so potrebne zaradi posledic nezgod. V tem primeru naj bi nam zagotovili tudi možnost strokovnega mnenja.
Zavarovalnice pravijo, da »njihovi« specialisti, izvajalci teh storitev, ne delajo v javnem zdravstvu. Tega ne moremo verjeti, saj vemo, da številni specialisti poleg svojega rednega dela v javnih ustanovah pogosto delajo še v zasebnih ordinacijah. Poleg tega se sprašujemo, ali imajo dovolj osebja, saj vsak dan slišimo, da zdravniki odhajajo v tujino, medicinske sestre pa iz zdravstva v druge dejavnosti.
Še druge omejitve
Pravica do takšnih zavarovanj pa ne pride čez noč. Zavarovanec ga lahko začne uporabljati šele po treh do šestih mesecih! To pomeni, da moramo plačati najmanj tri do šest premij, preden bomo lahko začeli uporabljati storitev. Poleg tega lahko vsak zavarovanec na leto izkoristi le za 3000 evrov zdravstvenih storitev, od tega 300 evrov za zdravila.
In koliko stane takšno posebno zavarovanje? Oseba, stara petinšestdeset let, plačuje mesečno okrog 20 evrov. Zavarovanje traja leto dni z možnostjo obnovitve, le pri eni zavarovalnici traja zavarovanje štiri leta.
Kot primer navajamo zavarovanje, ki ga tržijo pod imenom Zavarovanje specialisti senior in obsega tri pakete. Paket A zagotavlja specialiste, ki se ukvarjajo s posledicami poškodb in rehabilitacijo (travmatologi, fiziatri, ortopedi), in storitve, potrebne zaradi posledic nezgode, do višine 2000 evrov, za kar je treba plačevati 5,95 evra mesečno; paket B omogoča storitve specialistov za nezgode in specialistov s področja revmatologije, dermatologije in rentgenologije v višini 2000 evrov, mesečna premija je 9,37 evra; paket C ponuja vse storitve paketa B v višini 2000 evrov in še dodatne specialistične storitve s področja ortopedije, endokrinologije in diabetologije. Premija znaša 16,59 evra. Med pogoji za pridobitev pravic iz zavarovanja ene izmed zavarovalnic je zapisano tudi, da se le-ta uveljavlja na podlagi napotnice izbranega osebnega zdravnika, z izvidom specialista ali drugo medicinsko dokumentacijo. To pa pomeni dodatno obremenitev osebnih zdravnikov in specialistov v obstoječem javnem zdravstvenem sistemu.
Bodimo pozorni
Treba je premisliti, ali dodatno zavarovanje sploh potrebujemo. Če se boste odločili zanj, preberite besedilo v celoti, tudi drobni tisk. Posvetujte se s svojci, prijatelji in znanci in natančno izprašajte tudi zavarovalnega agenta. Če se obotavlja z odgovori ali na vaša vprašanja ne zna odgovoriti, se ga po hitrem postopku znebite. Svetujemo vam tudi, da pred podpisom pregledate že sklenjena zdravstvena in življenjska zavarovanja, kjer imate mogoče že zagotovljene podobne storitve. Dejstvo je, da je marsikaj, kar nam zavarovalnice ponujajo za dodatno plačilo, že zajeto v osnovnem in dodatnem zdravstvenem zavarovanju, na primer obravnava ob poškodbi in po njej, zdravljenje in rehabilitacija malignih obolenj, razvitih oblik sladkorne bolezni, duševnih bolezni in podobno.
Zavarovalnice pravijo, da imajo ta hip na voljo dovolj izvajalcev zdravstvenih storitev, da lahko izpolnjujejo svoje oglaševane ugodnosti. Toda ob sklenitvi velikega števila pogodb se lahko izkaže, da ne bo na razpolago dovolj izvajalcev in ne bomo mogli takoj k specialistu. Za povečan obseg dela so potrebne tudi prostorske in druge zmogljivosti. Pa so na razpolago?
Postavlja se vprašanje, ki zajema vso družbo in predvsem politike: kako take oblike zavarovanj vplivajo na obvezno in prostovoljno/dopolnilno zdravstveno zavarovanje in obstoječi zdravstveni sistem? Ali res želimo ukiniti solidarnost v primeru bolezni in nezgode? Vemo, da so številne evropske države ponosne na to, da imajo državljani možnost uporabe osnovnih zdravstvenih storitev ne glede na njihov status.
In na koncu še vprašanje: ali zavarovalnice ustvarjajo novo mrežo zdravstvenih kapacitet tako materialnih, kadrovskih in storitvenih zunaj obstoječega zdravstvenega sistema? In če to počno, je jasno, da ne delajo za javno zdravstveno mrežo, pač pa jo rušijo. Naš zdravstveni sistem je dober, ima pa pomanjkljivosti. Zakaj si ne bi prizadevali za odpravljanje napak in izboljševanje, ne pa rušenje. Zaupanje ljudi se hitro izgubi, pridobi pa zelo težko.
