Kultura kratke 

Prosti čas | jul. '19

FESTIVALI

Ljubljana Festival

Verdijeva Aida

Več kot 80 dogodkov bo zaznamovalo poletne kulturne večere 67. Ljubljana festivala. Vsi si želimo lepo vreme, ker streha v poletnem gledališču Križank še ni popravljena, pripravljeni pa so na selitev na druga prizorišča. Posebno pozornost so namenili gostovanju pomembnih orkestrov (Münchenski radijski orkester z zborom Bavarskega radia, Shenzenski simfonični orkester), plesne navdušence bo očarala plesalka flamenka Maria Pagés, prvakinja Bolšoj teatra Svetlana Zakharova in italijanski plesni ansambel Aterballeto. Na koncertu opernih arij boste lahko prisluhnili baritonistu Thomasu Hampsonu in sopranistki Eleni Mosuc. Spet bo gostoval violinist Sergij Krilov, zanimivi pa bodo še džezovski koncerti. Kar dva muzikala bosta prišla iz Sankt Peterburga: Onjeginov demon ter Mojster in Margareta. Ogledali si boste lahko še domači stvaritvi Briljantina in Mamma Mia, nastop Vlada Kreslina ... Sklepni dogodek bo zaznamovala poslovilna turneja Zubina Mehte, enega največjih dirigentov današnjega časa, ki bo 5. septembra v Cankarjevem domu dirigiral Izraelski filharmoniji.

Poletje v Celju 2019

Več imenitnih prizorišč ponuja julija in avgusta zanimive dogodke. Vodni stolp, Glavni trg in Nobelplatz, dvorišče knežjega dvorca odpirajo vrata obiskovalcem in ponujajo med drugim tango doživetja (Tori tango s pevko Gabrielo Alarcon iz Buenos Airesa in celjskima plesalcema), sving doživetja (Vitezi ritma), džez z Mio Žnidarič in Stevom Klinkom, več koncertov klasične glasbe; vse z veliko željo, da bi oživeli stara mestna jedra. V soboto, 24. avgusta, se vrača še en pomemben festival, in sicer gre za festival Izrekanja, ki bo do 31. avgusta knežje mesto obogatil z visoko kulturo, za katero bo poskrbela nesmrtna poezija.

24. festival Bled in 29. festival Okarina, Bled

Do sredine julija boste lahko prisluhnili koncertom klasične glasbe in drugih glasbenih zvrsti na številnih blejskih prizoriščih. Okarina pa ponuja dva koncerta na gradu in še veliko več glasbenih dogodkov na promenadi, kjer bodo spet gostovali etno glasbeniki iz številnih držav, med drugim iz Italije, Belgije, Francije, Španije, Izraela, Amerike ...

Poletno gledališče Studenec

S predstave, foto: arhiv gledališča

Čudovit prostor v naravnem okolju, odlična akustika, temeljite priprave na poletno dogajanje, ki napolni poletno gledališče, so obeti, da bo tudi letos tako. Premiero Lepo je biti muzikant, II. del bodo imeli 12. julija. To bo nova in izvirna zgodba, nekakšno nadaljevanje lanskoletne uspešnice, a povsem nova komična zgodba, v katero je avstrijski avtor Andreas Brandstätter tudi tokrat spretno vpletel lepe in znane Avsenikove melodije. Iz načina, kako je začrtal like in si dramaturško zamislil predstavo kot celoto, razpoznamo avtorjev odnos do velikanov slovenske narodno-zabavne glasbe, ki jo izjemno ceni.

 

RAZSTAVE

Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1940)

Z razstave

Marko Jenko, kustos Moderne galerije, je z mednarodno ekipo razstavo pripravljal več let. Njena posebna odlika je, da poleg slikarstva, kiparstva, grafike, risbe in umetniške fotografije vključuje tudi številne dokumentarne materiale, predvsem film in fotografijo iz tega obdobja, kar osvetljuje kontekst časa, ponuja prostor za vživetje. Plete zgodbo o jugoslovanski umetnosti in življenju v tridesetih letih preteklega stoletja, ki jo spremljamo tudi prek potopisa Louisa Adamiča Vrnitev v rodni kraj. V Jugoslaviji je bil prepovedan, v Ameriki pa je vzbujal ogromno pozornost. Razstavljena dela so zbrana iz številnih zbirk, od naivne umetnosti do beograjskega nadrealizma, angažirane umetnosti, iskanja nacionalnega izraza. Kustos ne pozabi niti na žensko vprašanje, opozori pa še na umetnost Bosne in Hercegovine ter Makedonije. Razstava, ki je odprta do sredine septembra, prikaže živost in nasprotja obdobja, ko so že slutili prihajajočo 2. svetovno vojno. Izšel je tudi obsežen slovensko-angleški katalog.

Zakladi ruskih muzejev: Ikone

Korsunska Mati božja, Muzej umetnosti v Jaroslavju

Kustosi treh največjih ruskih muzejev – moskovske Državne Tretjakovske galerije, Muzeja umetnosti v Jaroslavlju ter Državnega zgodovinskega in umetnostnega muzeja Sergiev Posad – so se odločili pri nas razstaviti ikone, ki v pravoslavju častijo Mater božjo od konca 13. do začetka 20. stoletja. Na razstavi v Mestnem muzeju v Ljubljani so tako predstavljene ikone, ki so stale v rdečem kotu vsake ruske hiše, velike cerkvene ikone in manjše podobe, okrašene z dragocenimi zakladi. Umetniška dela, predstavljena na razstavi, odražajo zapleteno in raznoliko ikonografijo ter tipologijo ruskih ikon. Med njimi izstopajo zlasti ikone s podobo Matere božje z Detetom, ki pomeni pomemben vidik čaščenja Device Marije v pravoslavju. Kot govori izročilo, naj bi prve ikone Matere božje z detetom Jezusom naslikal že evangelist Luka. Častili so jih kot čudežna dela, izdelali številne njihove reprodukcije, mnoge med njimi so postale znane kot čudodelne. Pravoslavne ikone so na ogled do srede septembra.

RAZSTAVA

 Šamanizem ljudstev Sibirije

Foto: Jure Rus

V Slovenskem etnografskem muzeju do 20. oktobra gostuje Ruski etnografski muzej iz Sankt Peterburga, ki je eden izmed največjih v Evropi. Razstava pripoveduje o šamanizmu, edinstvenem fenomenu svetovne civilizacije, kot mitološki predstavi o svetu sibirskih ljudstev in ruskega Daljnega vzhoda na koncu 19. in začetku 20. stoletja, katerega nosilci so šamani, posredniki med nebom in zemljo. Sveti predmeti skupaj s fotografijami, zvoki in filmom o šamanskih obredih prikazujejo tisto posebno medsebojno povezanost, ki nas ob pojavu sibirskega šamanizma preseneča in navdihuje: nerazdružljivo vez med človekom, naravo in kulturno tradicijo.

V Ljubljani je na ogled osemdeset redkih etnografskih predmetov in štirideset arhivskih fotografij, ki odslikavajo duhovno kulturo 15 (od 45) avtohtonih sibirskih ljudstev, seznanjajo z mitološko podobo sveta, predstavami o duši, vlogo šamana in njegovim ritualnim obredjem (na primer obredjem, povezanim z lovom, zdravljenjem, družinskim življenjem), iz katerih izvemo, kdo je bil šaman. Veljal je za »osebo, izbrano od duhov«, saj je zmogel vzpostaviti stik z duhovnimi bitji vseh treh svetov: zgornjega (neba, kjer prebivajo bogovi), srednjega (zemlje, kjer živijo ljudje) in spodnjega (podzemlja umrlih). Bil je posrednik med človekom, naravo in svetim svetom, naseljenim z duhovi, stremel je po harmoniji med obema svetovoma.

 

Vabilo prostovoljcem na festival Mladi levi

Začele so se priprave na 22. mednarodni festival MLADI LEVI, ki bo potekal od 23. do 31. avgusta 2019. Na festivalu bodo nastopili tako priznani umetniki, zvezde mednarodnih odrov kot vznemirljivi mlajši avtorji. Pripravljajo pa tudi mednarodni forum O čustvenem materializmu z umetniki in priznanimi filozofi ter sociologi. Da bi vse to lahko dobro pripravili in da bo festival pokal od dobre energije, potrebujejo vas. Zato vas vabijo v svoje vrste in obljubljajo: zabavno druženje, ne pretežko delo, vznemirljivo umetnost, vsaj dve odlični zabavi in festivalski piknik, kamor ste vabljeni skupaj z umetniki in festivalsko ekipo prav na sredini festivala, ko je vzdušje najboljše. Bodoči prostovoljci, vabljeni, da se jim čim prej javite na info@bunker.si ali 051 269 906.

 

 NA KNJIŽNI POLICI

Ani Župančič: Spomini na Otona

Ob 70. obletnici smrti Otona Župančiča je izšla knjiga spominov njegove žene Ani, s katero sta bila poročena 36 let. Tudi ona je bila zelo izobražena, imela je veliko razumevanje za moževo ustvarjanje in se z njim veselila vsakega priznanja, ki ga je doživelo njegovo delo. Spoznal ju je Ivan Cankar. Njene spomine, ki jih je zapisovala v štiri zvezke, je uredila vnukinja Alenka Župančič. Dodala je tudi fotografije iz družinskega arhiva, večinoma objavljene prvič. Predvsem pa bralci izvemo veliko novega o značaju, navadah, nazorih in duhovitosti pesnika, dramatika, prevajalca in esejista. Pa tudi marsikaj zanimivega o družinskem in družabnem življenju ter Župančičevih ustvarjalnih in medvojnih stiskah.

(Založba Forma 7, 23 evrov)

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media