Lesena pošast ob jezeru

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Zgodbe | jul. '19

Veljko Toman (s klobukom) in Darko Jerina, predsednik TD Rakitna, pred repliko jambora ob jezeru

V rakiškem gozdu so pred 125 leti posekali do zdaj največjo jelko (hojo) na Slovenskem in jo po stari rimski jamborni cesti v enem kosu odpeljali v ladjedelnico sv. Marka v Trst, kjer so poželi nemalo začudenja in občudovanja. Domačini v Rakitni so se temeljito pripravili na praznovanje jubileja konec junija.

Jambor je pred 125 leti potreboval trgovec Henrik Angel Jazbec iz Trsta za svojo ladjo Beechdale – Bukova dolina. Skupaj z domačim kmetom Opeko sta odšla v gozd in izbrala pravo drevo, visoko blizu 70 metrov, za jambor so ga nekoliko skrajšali. Pot od Rakitne do Trsta je bila izredno težavna, saj so morali jambor prepeljati v enem kosu. Po ravnem so vozili s konji, v klancih pa z voli. Najtežji odsek je bil od Rakitne do Begunj, kjer je pomagalo 30 krepkih fantov iz Rakitne. Naslednja težava je bil železniški nadvoz na Rakeku, kjer so morali zadnji konec ročno odnašati. Nadaljevali so skozi Planino po izredno prometni jamborni cesti skozi Studeno, kjer so morali zaradi ozkega prehoda odbiti celo hišni vogal. Skozi Razdrto, Senožeče in Sežano je »lesena pošast« po slabem mesecu (od sredine decembra 1893 do sredine januarja 1894) pripotovala do ladjedelnice svetega Marka v Trstu, ki je bila končni cilj. Poškodovano ladjo so maja popravili in spet je odplula po trgovskih poteh.

Takole je slikar Veljko Toman narisal priprave jambora za prevoz v Trst

Domačini so izredno ponosni na to do zdaj le redkim znano zgodbo, je povedal Darko Jerina, predsednik Turističnega društva Rakitna. Dogodek so proslavili skupaj s tržaškimi Slovenci in številnimi obiskovalci. Ob jezeru so postavili repliko 64 metrov dolgega jambora in še skulpturo iz ostankov Brinarjeve jelke, ki je bila kot naravni mutant bele jelke posebnost v svetovnem merilu, a jo je nepridiprav požagal pred nekaj leti. Da so jambor lahko spet naredili, je zaslužen Zdravko Beznik, ki mu je uspelo repliko izdelati iz treh smrek in sestaviti iz osmih delov. Ob jezeru so nameščene tudi informacijske table, ki opisujejo pot jambora od Rakitne do Trsta. Besedilo odlično dopolnjujejo ilustracije akademskega slikarja Veljka Tomana. 

 Zgodovino furmanstva na naših tleh v času avstro-ogrske vladavine sta v knjigi Po jamborni cesti ... v mesto na peklu opisala Miroslav Pahor in Ilonka Hajnal. Zapisala sta mnogo zanimivosti, ki sta jih izvedela iz pogovorov z domačini iz 12 vasi ob jamborni cesti, od Planine pri Rakeku prek Strmce, Studenega, Belskega, Bukovja, Gorenj, Landola, Brinja, Stran, Ubeljskega, Smoljeve vse do Razdrtega.

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media