Zbirateljska vnema se je začela z lojtrnikom

Zgodbe | jul. '19

Valovita dolenjska pokrajina, posejana z vinogradi in zidanicami, privablja vse več pohodnikov. Na poti mimo zidanic jih domačini radi ustavijo in jim ponudijo kozarček vina. Tudi 62-letni Bogdan Zupančič iz Trebnjega, za prijatelje Bugec, ki ima vinograd z zidanico v Stari Gori v mirnski občini, pohodnike rad povabi na kozarček. Tisti, ki se pri njem ustavijo, pa so navdušeni nad njegovo bogato zbirko najrazličnejših starin – od posod, likalnikov, kmečkega, kovaškega do tesarskega orodja, starih radijskih sprejemnikov do šivalnih strojev.

Vse skupaj se je začelo z lojtrnikom, ki ga je Bogdan pred slabimi dvajsetimi leti videl na Trebelnem. Tako mu je bil všeč, da ga je kupil, gospodar pa mu je dal za nameček še dva stara kuhinjska lonca. Pripeljal ga je v Staro Goro in od takrat naprej se je njegova zbirateljska vnema le še stopnjevala. Začel je obiskovati bolšje sejme, kjer je kupil kar nekaj stvari, poleg tega se je naokoli razvedelo, da zbira starine, in marsikdo ga je poiskal in mu ponudil kaj, kar bi sicer romalo na odpad. Tako se je do danes nabralo že zelo veliko starin. Koliko jih je, Bogdan niti ne ve, ker mu jih še ni uspelo popisati. Zbirko bi rad uredil, a do zdaj ni bilo časa, verjetno ga bo imel kmalu več, saj se bo v kratkem upokojil.

Vendar Bogdana v mlajših letih niso zanimali ne starine ne delo v vinogradu in zidanici, čeprav se je rodil na podeželju, točneje v Dobrniču. Ko mu je bilo šest let, se je družina preselila v hišo v Trebnjem, kjer z ženo Magdo, ki je vzgojiteljica, in mamo Cilko živi še danes. Njuna hčerka Mojca, po izobrazbi farmacevtka, se je že odselila in s partnerjem Borisom ustvarila svojo družino. Bogdan se pohvali, da ima dveletno vnukinjo Brino. Večino delovne dobe je bil zaposlen v trebanjskem Trimu, kjer je delal kot operater na liniji lahkih gradbenih plošč. V vinogradu v Stari Gori pa je za delo poprijel v začetku 90. let, potem ko ga oče ni več zmogel. »Ničesar nisem vedel, vse sem se moral naučiti, in še sreča, da sem imel zelo dobrega soseda, ki me je postopno naučil vsega potrebnega o vinogradu in zidanici,« pove s hvaležnostjo. Še danes opravi večino del v vinogradu, v Staro Goro se pripelje skoraj vsak dan. Vedno pogleda tudi predmete, kaj premakne, doda in si na starem gramofonu zavrti priljubljeno glasbo. Tu mu je lepo in med starimi predmeti, ki vsak zase govori o nekih drugih časih, se dobro počuti.

Zbirateljstvo za dušo

Zakaj vse to zbira? »Za svojo dušo, rad imam stare predmete in vedno me zanima, za kaj so jih uporabljali,« pove. Za večino ve, čemu so služili. Ljudem so bili v veliko pomoč pri delu na zemlji, pri raznih obrteh in tudi v gospodinjstvu. Predvsem starejši obiskovalci si radi ogledajo njegovo zbirko, vendar Bogdan ugotavlja, da le malo ljudi pozna te stare predmete, kaj šele, da bi vedeli, za kaj so jih uporabljali. Kar nekaj jih je našel v bližnji okolici, sicer pa so iz vse Slovenije. Največ jih je zbral pred desetimi leti, ko so ljudje še radi podarili kaj starega, saj bi sicer končalo med odpadki, danes pa je drugače, pravi Bogdan, ljudje sami hranijo stare stvari ali jih kvečjemu prodajo. Zavedanje, da gre za našo dediščino in zgodovino naših prednikov, je bolj prisotno kot nekoč. Se pa je pred tem veliko stvari izgubilo, zahvaljujoč posameznikom, kot je Bogdan, se je nekaj teh predmetov ohranilo.

V svoji zbirki ima okrog 80 likalnikov, poleg prvih električnih tudi velik del še starejših, ki so delovali na žerjavico, okrog 40 volovskih vpreg, nešteto glinenih in litoželeznih loncev, ki so jih nekoč uporabljali za kuhanje hrane v krušnih pečeh, kar nekaj glinenih potičnikov, med njimi dva zelo velika (verjetno iz premožne družine). Veliko svetilk, 20 starih radijskih aparatov, Iskrin radio z gramofonom, ki še vedno dela, ogromno kmečkega, kovaškega, tesarskega in kleparskega orodja, mlatilnice, preše, šivalni stroji, gašperčki, stenske ure in skrinje. Nekateri predmeti so še posebej zanimivi zaradi redkosti in tudi zaradi starosti. Mednje spadajo več kot sto let star pisalni stroj, trgovska blagajna, likalnik na žerjavico, okrašen s kovinskim zmajem, testomat za piškote, valjčki za izdelovanje vzorcev na pobeljeni steni, posnemalnik mleka, naprava za izdelovanje masla, lesena deska za likanje perila, najrazličnejša orodja za tesarje, kovaške klešče, najrazličnejše lesene vile.

Posebno mesto v Bogdanovi zbirki starin ima kovana ključavnica, ki jo je hranil že njegov oče. Sliko ključavnice je dal na etiketo, ki krasi steklenice z njegovim cvičkom. Iz roda v rod ne gre le vinogradništvo, ampak tudi ljubezen do starih predmetov, ki kažejo, da so bili ljudje nekoč zelo iznajdljivi in spretni. Bogdanove starine pričajo, kaj vse so ljudje zmogli brez digitalizacije in večina tudi brez elektrike.

Besedilo in fotografije: Jožica Dorniž