Učinki odmere pokojnin od najnižje in najvišje pokojninske osnove

Dobro je vedeti | jul. '19

V prejšnji številki smo na kratko pojasnili namen in smisel najnižje in najvišje pokojninske osnove v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tokrat pa bomo na podlagi statističnih podatkov predstavili njune učinke na pokojnine, pridobljene v preteklem letu. V ta namen bomo uporabili nekatere podatke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), objavljene v Letnem poročilu 2018, in Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) o Povprečnih mesečnih plačah, december 2017, objavljene 15. februarja 2018.

Spomnimo: v letu 2018 sta bili v veljavi dve najnižji in najvišji pokojninski osnovi. Najnižja, veljavna za odmero pokojnin po ZPIZ-2, je od 1. januarja do 31. marca znašala 830,35 evra, od 1. aprila do 31. decembra pa 839,48 evra, najvišja, veljavna za enake pokojnine, pa je od 1. januarja do 31. marca znašala 3.321,40 evra, od 1. aprila do 31. decembra pa 3.357,92 evra.

Za ponazoritev kroga okvirno možnih upravičencev do odmere pokojnin od navedenih osnov bomo zneska obeh pokojninskih osnov, veljavna od 1. aprila naprej, pretvorili v bruto vrednost. V ta namen bomo upoštevali povprečno stopnjo davkov in prispevkov, veljavno v letu 2017. Na ta način bomo lahko približno ocenili, kolikšna naj bi bila raven povprečne mesečne bruto plače zavarovanca v letu 2017 in predhodnih letih, zaradi katerih bi bil upravičen do odmere pokojnine od najnižje oziroma najvišje pokojninske osnove. Za ugotovitev pretekle ravni bruto plač pa bomo predpostavili, da naj bi se njihove višine v obdobju, iz katerega se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, v posameznem letu spreminjale tako, kot so se ravni povprečnih plač, izplačanih za posamezno leto v državi. Ob takšni domnevi bi bila pokojninska osnova enaka izračunanima povprečnima bruto plačama, zmanjšanima za povprečno stopnjo prispevkov in davkov po najnižji in najvišji pokojninski osnovi.

Preračunana bruto vrednost najnižje pokojninske osnove znaša 1.285,96 evra, najvišje pokojninske osnove pa 5.143,86 evra. Ob prej navedenih predpostavkah bi se tako prejemnikom nižjih bruto plač od izračunane bruto vrednosti najnižje pokojninske osnove, veljavne od 1. aprila 2018, pokojnine odmerile od te osnove, od višjih bruto plač, kot znaša izračunana bruto vrednost najvišje pokojninske osnove, veljavne od istega datuma, pa od navedene osnove.

Minimalna bruto plača je v letu 2017 znašala 804,96 evra bruto. Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki jih je povzela Slovenska tiskovna agencija in objavila 29. januarja 2018, je navedeni znesek leta 2017 prejemalo kar 33.789 upravičencev! Glede na tako skromno raven minimalnih bruto plač v tem in preteklih letih so vsi njihovi prejemniki, še posebej če so jih dobivali več let zapored, raven plač, prejeta pred tem, pa tudi ni presegala slovenskega povprečja, nedvomno resni kandidati za odmero pokojnin od najnižje pokojninske osnove.

Po podatkih Sursa je povprečna bruto plača, izplačana za leto 2017 pri pravnih osebah v Sloveniji, znašala 1.626,95 evra. Iz prikaza njihovega povprečja po dejavnostih je razvidno, da so nižjo povprečno bruto plačo v tem letu od zgoraj preračunane najnižje bruto pokojninske osnove prejeli zaposleni v gradbeništvu (1.237,78 evra), gostinstvu (1.115,69 evra), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.081,11 evra), le nekoliko višje pa zaposleni v kmetijstvu (1.312,25 evra). Tudi ti zavarovanci so ob prej podanih domnevah potencialni upravičenci do odmere pokojnin od najnižje pokojninske osnove. Seveda pa ocena velja tudi za vse druge zaposlene in samozaposlene, katerih raven povprečnih bruto plač ali zavarovalnih osnov se je v preteklih letih gibala pod nivojem preračunanih najnižjih bruto pokojninskih osnov.

Več odmer od najnižje kot od najvišje osnove

Navedene ugotovitve nazorno potrjujejo sicer začasni podatki zavoda o odmerah novih pokojnin v letu 2018 (ki se od dokončnih bistveno niso spremenili). Pravico do starostne pokojnine je lani na novo pridobilo 14.909 upravičencev. Od dejanske pokojninske osnove je bilo odmerjenih 10.040 ali 67,3 odstotka vseh novih prejemnikov teh pokojnin. Preostalim 4.869 upravičencem (32,7 odstotka) pa je bila starostna pokojnina odmerjena ali od najnižje ali najvišje pokojninske osnove. Delež prejemnikov odmer od najnižje pokojninske osnove bistveno presega delež odmer od najvišje pokojninske osnove.

Višje starostne pokojnine, kot bi bile, če bi bile odmerjene od njihovih dejanskih pokojninskih osnov, kar sicer zagotavlja odmera od najnižje pokojninske osnove, je prejelo 4.593 upravičencev. To je kar 30,8 odstotka vseh v preteklem letu pridobljenih starostnih pokojnin. Delež žensk je bil nekoliko višji kot delež moških. Starostno pokojnino, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, je pridobilo 2.321 žensk ali 50,5 odstotka vseh prejemnikov, moških pa je bilo 2.272 ali 49,5 odstotka upravičencev. Ker je bilo moških, ki so lani pridobili pravico do starostne pokojnine, več kot žensk (moških je bilo 8.752, žensk pa 6.157), je bila odmera od najnižje pokojninske osnove za ženske pogostejša kot za moške. Dejstvo je, da je taka odmera doletela 37,7 prejemnice, medtem ko je delež moških znašal 26 odstotkov. 

Nižje zneske starostnih pokojnin zaradi njihove odmere od najvišje pokojninske osnove, namesto starostnih pokojnin, odmerjenih od njihovih dejanskih pokojninskih osnov, ki pogojuje tako raven pokojnin, pa je pridobilo 276 upravičencev ali 2,3 odstotka teh pokojnin. Med njimi je bilo 75 žensk in 201 moški.

Odmera invalidskih pokojnin

Prav tako po začasnih podatkih zavoda je lani pridobilo pravico do invalidske pokojnine 1.213 upravičencev. Od dejanske pokojninske osnove jih je bilo odmerjenih le 431 ali 35,5 odstotka, 782 upravičencem ali 64,5 odstotka pa je bila invalidska pokojnina odmerjena ali od najnižje ali najvišje pokojninske osnove.

Višje zneske invalidskih pokojnin, odmerjenih od najnižje pokojninske osnove, je prejelo 775 upravičencev. To je kar 63,9 odstotka vseh v preteklem letu pridobljenih tovrstnih pokojnin. Delež moških je bil med temi upravičenci nekoliko višji. Invalidsko pokojnino, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, je pridobilo 472 moških ali 60,9 odstotka vseh, odmerjenih od navedene osnove, žensk pa 303 ali 39,1 odstotka. Število odmer invalidskih pokojnin od najnižje pokojninske je bilo torej še bistveno večje kot starostnih pokojnin!

Nižje zneske invalidskih pokojnin zaradi njihove odmere od najvišje pokojninske osnove namesto svojih pokojnin, odmerjenih od dejanskih pokojninskih osnov, pa je pridobilo le 7 upravičencev ali samo 0,6 odstotka lani pridobljenih invalidskih pokojnin. Med njimi je bilo 7 moških in le ena ženska.

Zbrani podatki potrjujejo ugotovitve o izjemnem pomenu zlasti najnižje pokojninske osnove v sistemu obveznega zavarovanja, ki upravičencem do odmere zagotavlja višjo raven pokojnin. Statistični podatki o številu prejemnikov takih pokojnin pa so nedvomno skrb vzbujajoči. Po eni strani namreč posredno kažejo na skromno raven plač in zavarovalnih osnov, ki so jih zavarovanci prejemali pred upokojitvijo ali od njih plačevali prispevke za obvezno zavarovanje. Potrjujejo tudi razlike v njihovi višini po spolu. Druga plat, pri kateri se velja še posebej zamisliti ob snovanju prihodnjih sistemskih sprememb, pa je raven slovenskih pokojnin. Dejstvo je, da tudi sicer ugodnejša raven pokojnin, odmerjenih od najnižje pokojninske osnove, prejemnikom ne zagotavlja ustrezne socialne in materialne varnosti.

 Jože Kuhelj


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media