Slovenski camino ali Jakobova pot

Prosti čas | jul. '19

Poletje je idealen čas za daljše pohode, zato tokrat predstavljamo Jakobovo pot ali slovenski camino. Od slovitega španskega camina, ki ga je prehodilo tudi veliko naših bralcev, se razlikuje po tem, da hodimo po domačem ozemlju, po bolj ali manj znanih poteh in po etapah. In če je utrujenost prevelika, je vrnitev domov enostavna.

Tudi med Slovenci zelo priljubljena Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do katedrale Santiago de Compostela. Cerkev stoji v Galiciji na severozahodu Španije in je bila poleg Rima in Jeruzalema nekdaj največje krščansko romarsko svetišče. Slovenska Jakobova pot ima tri veje, speljana je prek dvajsetih. Popotnike vodijo oznake rumene barve z vrisano školjko, kolesarska pot ima v školjki še kolo, v križiščih pa pomagajo izbrati pravo pot smerne table v dveh velikostih z napisom Jakobova pot in s stilno rumeno školjko na modri podlagi in z znakom slovenskega društva prijateljev poti sv. Jakoba ter silhueto romarja s popotno palico.

Osnovno deblo Jakobove poti

Jakobova pot je dolga 300 km in je razdeljena na 9 etap različnih dolžin, nekatere pa imajo več odsekov. Pot se začne pri znamenju s Križanim v Slovenski vasi ob meji s Hrvaško, blizu mednarodnega prehoda Obrežje. Pot do Ljubljane je dolga 154 kilometrov, med potjo pohodniki premagajo 3500 višinskih metrov, zajema pa pet etap, mišljeno je, da pohodniki vsako etapo ob dobri kondiciji in naklonjenem vremenu prehodijo v enem dnevu, seveda pa si vsakdo čas in hitrost hoje prilagodi. Etape se praviloma zaključijo v krajih z Jakobovo ali katero drugo cerkvijo, žigi so na voljo v cerkvah, turističnih uradih, v prenočiščih ali kje drugje v bližini.

Prva etapa vodi od Slovenske vasi do Kostanjevice, ki se ponaša z župnijsko cerkvijo sv. Jakoba, pot je dolga 28,5 kilometra. Druga etapa vodi od Kostanjevice do Hrušice, dolga je 27,6 kilometra, zaključi se pri cerkvi sv. Jakoba. Tretja etapa je ena daljših, dolga je 37,8 kilometra, pohodnike pa vodi od Hrušice skozi Novo mesto in Vavto vas do Vrhtrebnjega in se prav tako zaključi pri cerkvi, posvečeni sv. Jakobu. Kot zanimivost dodajmo, da pred tukajšnjo cerkvijo stoji spomenik nadškofu Alojziju Šuštarju, skozi vas pa vodi tudi Baragova pot.

Naslednja etapa, ki je dolga 23,7 kilometra, pelje pohodnike od Vrhtrebnjega do Stične in se zaključi pri znamenitem stiškem samostanu. Iz Stične se pohodniki podajo na peto etapo Jakobove poti, ki jih pelje prek Velike Dobrove in Police do Ljubljane in Jakobove župnijske cerkve na Gornjem trgu. Etapa je dolga 36,1 kilometra. Od tod pelje Jakobova pot proti zahodu, in sicer skozi Blatno Brezovico do Logatca, dolga je 40,4 kilometra, zaključi se pri cerkvi sv. Nikolaja v Logatcu. Nekoliko krajša je naslednja etapa, ki vodi od Logatca čez Planino do Studenega, kjer imajo cerkev sv. Jakoba že vse od leta 1162, pot je dolga 21,4 kilometra. Ko se popotniki odpravijo na 31,3 kilometra dolgo osmo etapo, jih ta iz Studenega pripelje do Podrage v Vipavski dolini, med potjo pa gredo tudi mimo znamenitega Predjamskega gradu. V Podragi bodo dobrodošli v župnišču, katerega del je preurejen v prenočišča. Nato pa jih čaka še zadnja in najdaljša pot, dolga kar 42,7 kilometra, skozi Štjak in Repentabor do Trsta, kjer se pot zaključi pri župnijski cerkvi sv. Jakoba.

Druge veje poti

Gorenjska veja vodi od Ljubljane do Svetih Višarij, dolga je 143 kilometrov in ima 3800 višinskih metrov vzponov, razdeljena je na pet etap. Njen začetek je pri cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu 18 v Ljubljani, kjer pohodniki dobijo tudi prvi žig. Označena pot vodi čez Rožnik, Mostec in skozi Dravlje ter čez Šentviški hrib do cerkve sv. Jakoba v Stanežičah in se nadaljuje prek Katarine do cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki, zaključi pa se pri Sv. Duhu pri Škofji Loki. Druga etapa vodi od Škofje Loke skozi Zgornjo Besnico do cerkve sv. Jakoba v Podbrezjah. Tretja etapa popotnike pripelje skozi Ljubno, Brezje, Radovljico in Ribno do Bleda. Četrta pa skozi Zgornje Gorje in Mojstrano do Kranjske Gore, zadnji del pa popotniki prehodijo skozi Rateče in Trbiž do Svetih Višarij.

Prekmursko-štajerska pot pa je dolga 296 kilometrov in ima kar 5600 metrov vzponov, razdeljena je na 10 etap in vodi iz obmejne občine Kobilje ob madžarski meji do Ljubljane. Pohodniki se podajo najprej do Ljutomera, sledi etapa do Ormoža in nato do Ptuja. Naslednja etapa vodi do Štatenberga, od tod pa do znamenite Žičke kartuzije. Od tod se pohodniki odpravijo v smeri Vojnika in prispejo do Galicije v Savinjski dolini. Pot se nadaljuje do Vranskega in skozi Zgornji Tuhinj v Kamnik. Od tod pa še zadnji del čez Smlednik in Katarino do Jakobove cerkve v Ljubljani.   

Omenimo še primorsko vejo, ki je sicer del osnovnega debla Jakobove poti, marsikateri pa se po njej odpravijo samostojno od Jakobove cerkve v Ljubljani do Trsta, ta del je dolg 126 kilometrov.

Priprave na pot

Za slovensko Jakobovo pot skrbi Društvo prijateljev poti svetega Jakoba, ki je prostovoljno združenje oseb, združujejo se zaradi oživljanja tradicije srednjeveških slovenskih romanj v Kompostelo in romarskih poti k sv. Jakobu ter oživljanja drugih romarskih poti v Sloveniji in tujini. Ustanovila sta ga Marjeta in Metod Rigler, ki sta osnovno pot in vse, kar mora pohodnik vedeti, opisala v knjižici Kje so tiste stezice, ki so včasih bile. Večino podatkov pa je že mogoče najti na spletu. Smiselno je, da si pohodniki priskrbijo posebno romarsko listino, v katero zbirajo žige s poti. Žige lahko običajno dobijo ob cerkvah ali v krajih prenočevanja, pogosto so to samostani, nastanitvene kmetije ali drugi objekti.

Koliko časa potrebujemo za določen del poti, ni odvisno le od njene dolžine, ampak tudi od terena (ravnina, vzpon, spust), vremenskih razmer in telesne vzdržljivosti. Tisti, ki so pot prehodili v celoti ali po etapah, opozarjajo, da so posamezne etape precej naporne in zahtevajo dobro telesno pripravljenost. Sicer pa so potrebna primerna oblačila in dobra obutev, v nahrbtniku pa mora biti dovolj tekočine ter hrane, dobrodošli so energetski prigrizki, kakršne priporočajo tudi pri gorskih pohodih. Prav tako priporočajo hojo po označenih poteh, res pa je, da se poti včasih zaradi različnih posegov v naravo presekajo in je včasih potrebna tudi iznajdljivost, zato je obvezen del pohodne opreme tudi zemljevid.

Na spletni strani www.jakobova-pot.si so zbrani napotki romarjem ter zelo natančen opis etap. Dodani so tudi opisi vseh pomembnejših znamenitosti ob poti vključno z naslovi in telefonskimi številkami ljudi, ki zanje skrbijo, ter prenočišč ob poti. Prav tako na tej strani najdete zemljevide vseh poti vključno s koordinatami, da si jih lahko naložite na mobilne telefone, kar bo dobrodošla pomoč pri hoji.

Zanimivosti

Svetemu Jakobu, ki je zavetnik romarjev in popotnikov in goduje 25. julija, je v Sloveniji posvečenih kar 67 cerkev.

O tem, zakaj je ravno školjka simbol poti, je mogoče najti dva vira: eden pravi, da je školjka, v kulinariki znana tudi kot kapesanta, dobila ime po sv. Jakobu zato, ker naj bi verniki, ki so romali v kraj Kompostela, iz nje pili vodo. Drugi vir pa pravi, da naj bi romarjem, ko so dosegli svoj cilj, postregli z juho iz teh školjk, ki jih je bilo v morju ob galicijski obali veliko.  

Pohod v spomin na Mojco Senčar

Konec maja se je po gorenjskem kraku Jakobove poti iz Ljubljane do Svetih Višarij podalo 11 članic društva Europa Donna. 143 kilometrov dolgo pot so prehodile v spomin na Mojco Senčar, ustanoviteljico društva in začetnico ozaveščanja ljudi o raku na dojkah v Sloveniji, od katere smo se za vedno poslovili nekaj dni prej. Članice Europe Donne so na pot odšle že lani, takrat so hodile iz Ljubljane čez Vrhniko do Trsta in opazile, da je pot na italijanski strani precej slabše označena kot pri nas.

Društvo prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji, Ulica Marka Šlajmerja 11, 1000 Ljubljana 

Tel. številka: 01 427 15 10, GSM: 031-35-95-58; e-naslov: info@jakobova-pot.si

Jožica Hribar