Poskusimo se znebiti bramorja 

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | jul. '19

Veliko smo pisali o škodljivcih na vrtu in njivi. O polžih in njihovem zatiranju že kar nekaj vemo in tudi pripravki z učinkovitim delovanjem so na razpolago. Prvič za čuda tudi v bio preobleki zares učinkuje IRONMAX. Precej večji problem pa je z drugim uničevalcem naših pridelkov. To je bramor. Včasih se samo čudimo, kako hitro uniči grede s pridelki.

 Pogosto bramorja prenesemo na vrt pri gnojenju s hlevskim gnojem, kompostom, rastlinskimi odpadki, ki jih uporabimo za gnojenje, pa tudi z žagovino in oblanci. Zato je bolje, da ne uporabljamo takih gnojilnih sredstev, saj so za bramorja idealno bivališče in mu dajejo hrano, rahla tla pa primeren prostor za njegovo bivališče. Kot gnojilo je primernejše bio organsko gnojilo, na primer Bioorganik v obliki briket, ki je praktično sterilno, saj je izdelano po postopku toplotne obdelave. Torej z njim ne zanesemo bramorja na svoje grede, hkrati pa to ni vaba za bramorja in mu ne omogoča idealnih razmer za razvoj tako kot kompost.

Prisotnost bramorja ugotovimo po rovih premera približno centimeter, ki so razpredeni vodoravno in navpično v zemljo. Cikel razvoja bramorja traja tri leta. V juniju samica izleže 200 do 300 ličink v gnezdo, ki je nekaj centimetrov pod površjem. Zamislimo si, kolikšna vojska škodljivcev je to in kakšno škodo lahko storijo odrasli bramorji. Zato jih moramo nujno pregnati, kar pa je lahko zelo težavno, saj so raziskave pokazale, da se zarije tudi do enega metra v zemljo. Torej ga včasih ne dosežemo, pa če se še tako trudimo.

V preteklosti smo imeli odlično sredstvo Mesurol, ki je pomagalo obvladovati tega škodljivca. Žal ga že nekaj časa ni več na razpolago, ker je prepovedan. Vrtičkarji pa tudi kmetje se moramo tako znajti, kakor vemo in znamo.

Pasti, gnojila ... 

Za obvladovanje bramorja poznamo več načinov: pobiranje, nastavljanje pasti, pogosto okopavanje, pletje in odstranjevanje odpadkov, nastavljanje bio sredstev, s pomočjo živali, kot so jež, kače, ptice, ali gnojenje s Strunalom. Vsaka od teh metod zmanjšuje populacijo bramorjev in njihov razvoj. Nobena pa ni stoodstotno uspešna, vendar pa škodo vsaj malo zmanjšamo.

Nastavljanje s hlevskim gnojem, vstavljanjem gomoljev krompirja v zemljo in podobni ukrepi so dobri, vendar zahtevajo veliko časa in truda. Krompir zakopljemo v zemljo in mesto označimo z drobnimi količki. Takih vab nastavimo na gredo več, odvisno od njene velikosti. Vabe pa naj bodo druga od druge oddaljene 30 do 35 centimetrov. Po določenem času ta mesta odkopljemo in bramorje uničimo. Običajno je ta čas 7 do 10 dni. Ta način postavljanja vab pa odlično deluje tudi pri zatiranju strun. Torej ubijemo dve muhi na en mah oziroma je takšno opravilo koristno, saj je velika možnost, da ujamemo in uničimo enega ali drugega škodljivca.

Ena izmed metod je nastavljanje posodic v zemljo. Bramor pade vanjo, iz nje pa ne more. Tako ga poberemo in uničimo.

Prav tako zahteva svoj čas okopavanje. Ali globoko lopatanje. Tako uničimo rove in gnezdišča, ki jih naredi več centimetrov v zemljo. Gnezdišča spoznamo po navpičnih rovih nad njim. Metoda je učinkovitejša, če globoko prelopateno zemljo izdatno pognojimo s Strunalom. To gnojilo s svojim stranskim učinkom ob razpadu zatre strune in delno uniči ali pa prežene tudi bramorja, saj mu takšno življenjsko okolje ni prav nič všeč. Lahko pa v nastale navpične rove natrosimo Strunal. Ta bo padel v gnezdišče in uničil škodljivca. Seveda je ta način podoben lovljenju rib v vodi, ki je učinkovit le, če imamo srečo. Delo je zamudno, toda trud bo poplačan. Strunal deluje v radiju 5 centimetrov okoli rovov. Torej nekaj le dosežemo.

Tudi jež na vrtu je koristen, če imamo to srečo, da ga imamo. Zato ga nikar ne preganjajmo. Ptice in domače kokoši so tudi koristne, vendar nam njihovo razkopavanje po gredicah ni všeč, saj poberejo tudi posejana semena in tudi listov solate se lotijo. Tudi nestrupene kače si želimo na vrtu, saj bramorje hitro pospravi. Manj prijetno pa je, če kač nismo vajeni in če so strupene. S tem pa se ni dobro igrati, zato moramo biti previdni. Tudi krt se v tem primeru izkaže kot naš veliki prijatelj, saj se z bramorjem prehranjuje.

Od bio sredstev v trgovini lahko nabavimo Nematol. To so entomopatogene ogrčice, zelo majhne živali, lahko bi rekli kot prah, ki ga stresemo v vodo in nato z zalivalko zalijemo zemljo, ki gosti bramorja. Te se spravijo na škodljivca in ličinke ter tvorijo simbiozo z gostiteljem, ki ga izčrpavajo in tako uničijo. Seveda uspeh ni stoodstoten, prispeva pa k zatiranju in preganjanju. Mrtve ličinke nato zapustijo in iščejo novega gostitelja.

Za njivsko pridelavo in večje površine pa nam vsi ti načini ne pomagajo kaj dosti, razen globokega oranja in brananja ter pri tem izdatnega gnojenja s Strunalom. Pri tem moramo upoštevati osnovna pravila, da dosežemo uspeh. Torej globoko zaoranje in trosenje po vsej površini, zemlja mora biti vlažna, da steče reakcija razpada gnojila v dušik in kalcij, ter upoštevanje dejstva, da lahko sejemo in sadimo šele po nekaj dneh. V prid tej metodi je, da zemljo tako pognojimo z dušikom in vanjo vnesemo četrti gnojilni element za rastline, to je kalcij. Ta pa tudi nevtralizira preveč zakisano zemljo. Na kalcij so zlasti požrešne rastline vrste razhudnikov, kot so paradižnik, krompir, buče, kumare. Torej zmanjšamo potrebo po gnojenju, saj moramo potem dodajati le še fosfor in kalij v odvisnosti od potrebe kulture, ki jo gojimo.

Na opisane načine lahko uspešno obvladujemo bramorja, hkrati pa se nam utrne spoznanje, da so nam sredstva že poznana in da z njimi rešujemo tudi težave z drugimi škodljivci. Na mnoge od njih smo pozabili zaradi uporabe kemičnih sredstev, ki pa jih zdaj zakonsko omejuje država. Trud se poplača v obliki lepega pridelka, ki nas še posebej razveseli.

Franc Grošelj


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media