Od trte do grozdja in zdravja
Trta je radostila človeka veliko prej, preden je postala vinska. Še pred bakreno dobo, ko je človek spoznal, da iz pretlačenega grozdja po vrenju nastane sladka opojna pijača, je cenil trto zaradi sladkih sadežev, hranilnega in zelo zdravega grozdja. Zagotovo so koščke mesa in žita zavijali v mlade trtne liste in jih kuhali že v zgodnji antiki. Za stara plemena je bila trta božje drevo, darilo bogov – podobno kot oljke.
Pri vinski trti je zdravilno skoraj vse: listi, cvetovi, vitice in grozdje. Listi in vitice imajo 2 odstotka sladkorja ter vinsko, jabolčno in jantarno kislino in njihove soli, med drugim pa še čreslovine, vosek in rudninske snovi. V ljudskem zdravilstvu jih uporabljajo zoper revmatizem in protin, pri bruhanju, driski in krvavem izpljunku. Iz svežih ali posušenih trtnih listov pripravljajo čaj in kopeli ob ozeblinah na rokah in nogah. Sveže zmečkano listje lahko uporabimo kot obkladek za pekoče oči, ob boleči glavi in želodcu. Sok iz svežih zarez v trti pa ustavlja krvavitve in je dober kot obkladek za oči; zdravi tudi čire, lišaje in nečisto kožo.
Sveže mlade liste lahko skisamo kot kislo zelje, jih pojemo ali uporabimo kot obkladke pri udarninah in oteklinah. Ali pa vanje zavijemo meso in skuhamo. Mlade vitice lahko spražimo ali pečemo ...
Uporabno je tudi trtno cvetje. Ljudska medicina priporoča prevretek iz zvrhane žličke trtnih cvetov, kar moramo piti postopno po žličkah ves dan. Ta čaj – po eno skodelico na dan – lahko uporabljamo tudi za utiranje ali masiranje rahlo ohromelih udov in bolečega hrbta. Sveže trtno cvetje, ocvrto v surovem maslu, pa velja kot zdravilo proti sončnim pegam.
Belo ali rdeče, vsako je zdravo!
V grozdnih jagodah prevladuje grozdni sladkor, ki izredno lahko prehaja v kri in »zgori« skoraj brez ostankov. Krepi srce in pomirja živce. Druga pomembna sestavina so vitamini. Ima skoraj vse vitamine skupine B; še zlasti je bogato s folno kislino ali B9, ki jo ljudem pogosto primanjkuje. Veliko je vitamina C, nekoliko manj vitamina A.
Grozdje je bogastvo rudnin, zlasti kalija, magnezija in mangana, nekaj manj fosforja, fluora, kalcija in železa ter drugih mikroelementov. V jagodah je precejšnja zaloga balastnih snovi, taninov ter vinske, jabolčne, jantarne in silicijeve kisline.
Najpomembnejše funkcije grozdja so:
- grozdje uravnava kislino v želodcu in peristaltiko črevesja, čisti kri in ledvice, odvaja vodo in razstruplja organizem;
- močno alkalizira telo;
- svež grozdni sok krepi rekonvalescente, spodbuja tek in prebavo;
- grozdni sladkor sicer hitro dvigne raven krvnega sladkorja, vendar se zaradi vitaminov skupine B in vlaknin učinek precej zmanjša, zato ima grozdje samo srednji glikemični indeks in je skupaj s pečkami v zmernih količinah primerno tudi za diabetike;
- grozdne pečke vsebujejo zelo koristne nenasičene maščobne kisline, zlasti linolno, oleinsko in linolensko kislino, imajo tudi nasičeno palmitinsko in stearinsko kislino. V ljudskem zdravilstvu uporabljajo zdrobljene pečke za zdravljenje driske;
- grozdje in pečke skupaj zavirajo oksidacijo holesterola in preprečujejo aterosklerozo;
- proantiocianid, ki je prevladujoč antioksidant v pečkah, preprečuje kožnega raka in ohranja mladost in lepoto;
- rozine izboljšujejo kri in telo očistijo vseh strupov in odvečnih snovi.
Zaščitne snovi v grozdju
Polifenoli so zelo močni rastlinski antioksidanti, ki ščitijo pred boleznimi in ugodno vplivajo na zdravje. Grozdje vsebuje tri najučinkovitejše skupine polifenolov. Flavonoidi v lupinah grozdnih jagod delujejo protivnetno, protimikrobno ter zavirajo zlepljanje trombocitov in peroksidacijo maščob, nevtralizirajo številne rakotvorne snovi in varujejo genetski material celice pred poškodbo. Antocianidini dajejo lupini sadežev intenzivno rdečo, vijoličasto ali modro barvo, pri človeku pa krepijo odpornost in izboljšajo elastičnost žil.
Resveratol, ki je v kožici jagod, ščiti grozdje pred napadi mikroorganizmov in preprečuje sivo plesen. Rdeče grozdje ima nekaj več resveratola kot belo. Absorpcija resveratrola iz grozdja in grozdnega soka pred vrenjem je sicer veliko manjša kot iz vina. Podobno velja za resveratrol v arašidih, kavi, čokoladi ..., ker se resveratrol najlažje izloča v raztopinah blagega alkohola. Otroci in vsi, ki ne smejo uživati alkohola, lahko resveratrol pridobijo iz grozdnega soka, če je ta toplotno obdelan. V hladno stisnjenem soku ni veliko resveratrola, vendar je v njem veliko piceida kot derivata resveratrola, ki vsebuje glukozo. Menijo, da encimi v črevesju pri razkroju grozdne glukoze sproščajo velike količine resveratrola. To pomeni, da je tudi grozdni sok zelo primerna in zdrava pijača. Pa tudi vino je naravna dopolnitev vsakega zdravega obroka. Če je bilo namreč grozdje pravilno pridelano, predelano in potem vino ustrezno donegovano, ostanejo v vinu vse hranilne in zaščitne snovi, ki so v grozdju.
Resveratrol je kar 300-krat močnejši antioksidant kot vitamin E in v človekovem telesu odločno preprečuje oksidacijo lipidov. Že dolgo je znan kot varovalni antioksidant za srce in ožilje. Toda v preteklih dvajsetih letih so odkrivali še veliko več blagodejnih učinkov:
- ščiti naše celice pred uničujočimi prostimi radikali;
- znižuje slab ter zvišuje vrednost dobrega holesterola;
- zavira nabiranje maščobe v jetrih;
- pomaga pri zmanjševanju možnosti za razvoj sladkorne bolezni;
- celicam daje energijo in je v posebej veliko pomoč pri kronični utrujenosti;
- zavira staranje celic in s tem posledično celotnega organizma, enako naj bi se potem podaljšalo tudi naše življenje;
- razmeroma pozno, leta 1996, so znanstveniki dokazali, da resveratrol v našem organizmu zavira vse tri stopnje raka: začetno, napredovano in stopnjevano. Zlasti to velja za raka na dojkah, debelem črevesju in požiralniku.
Recepta
Nadevana pečena jabolka z rdečim grozdjem
Potrebujemo: vsaj eno jabolko na vsakega jedca; izberimo čim večja, da jih bomo lažje izdolbli. Potem 100 g zdrobljenih orehov za štiri jabolka in ustrezno večje količine za več jabolk, jagode dveh ali treh grozdov rdečega grozdja, sok ene limone, nekaj žlic cvetnega medu, po želji še nastrgano lupinico neškropljenih limon, ščepec cimeta in mletih klinčkov ali kardamoma. In majhen košček masla za vsako jabolko.
V skledi zmešamo nadev iz mletih orehov, grozdnih jagod, nastrgane lupinice, cimeta in drugih začimb, prelijemo z medom in limonovim sokom, dobro premešamo in pustimo, da se okusi prepojijo. Medtem opranim jabolkom izdolbemo peščišče. V vdolbino damo nadev, na vrh položimo nekaj grozdnih jagod. Pečico segrejemo na 160 stopinj, nadevana jabolka postavimo v ognjevarno stekleno ali drugo posodo, ki jo prej namažemo z maslom, in pečemo okrog 40 minut. Pečena jabolka ponudimo topla ali hladna; topla tudi s stepeno smetano ali pa ohlajena s sladoledom.
Dolma
Potrebujemo: 5 mladih trtnih listov, 5 raznobarvnih paprik, 5 velikih čebul, 4 bučke, 4 srednje velike paradižnike, 5 listov blitve, 1 kg mešanega mletega mesa (svinjina in govedina, še bolje pa, če je zraven tudi meso drobnice ali bravine), do 50 dag riža za rižote, majaron, timijan, kari, veliko sesekljanega česna in peteršilja, sol in poper, oljčno olje, vodo.
Zelenjavo očistimo, paprikam odstranimo semena. Bučke prerežemo na pol in izdolbemo, enako izdolbemo tudi paradižnike in čebulo; vsebino ohranimo. Prav tako ohranimo trše stebelne dele blitve.
Posebej pripravimo nadev: med mleto meso zamešamo sesekljano vsebino izdolbenih delov čebule, paradižnikov in bučk, česen in peteršilj, dodamo sol, poper in druge začimbe in zmešamo. Nato dodamo riž, ki ga prej speremo pod hladno vodo, še enkrat dobro premešamo in s to maso nadevamo paradižnike, bučke, čebulo in paprike ali pa jo zavijemo v blitvine in trtne liste v rolico''. Vse to zlagamo v mešanem vrstnem redu v veliko posodo, na dno katere smo postavili blitvina stebla. Prilijemo vodo do vrha posode, dodatno solimo in kuhamo na zmernem ognju približno eno uro. Slanost preverjamo z okušanjem vode, v kateri se dolma kuha. Postrežemo z jogurtovim napitkom – zmešamo jogurt, česen in peteršilj.
Opomba: Do poletja uporabimo sveže trtne liste, kasneje jih pred uporabo na hitro blanširamo.
