Osvežimo balkonske zasaditve

Prosti čas | sep. '19

Ko se nočne temperature začnejo spuščati, to kmalu opazimo pri balkonskem cvetju. Rastline, ki so ljubiteljice vročega poletnega sonca, počasi odmirajo. Takrat v cvetličnih posodah ostane praznina, ki ob preostalem bujnem cvetju kvari videz. Ko pa prazne prostore nadomestimo z drugimi cvetlicami, lahko zasaditve občudujemo še dolgo v jesen.

Vrtni centri so dobro založeni prav z nezahtevnim cvetjem. Ker pa je novo zasajanje povezano z dodatnimi stroški, lahko uporabimo kar zeleno ali cvetočo lončnico, ki jo imamo pri roki.

Iz korita odmrlo rastlino odstranimo in pazimo, da ne poškodujemo korenin drugih vraščenih rastlin. Potrebujemo toliko prostora, da bomo novo rastlino kar z lončkom vred postavili med preostale rastline, ki so še v dobri kondiciji.

Med poletjem so balkonske rastline zaradi bujne vegetacije že porabile zadnje zaloge hranil, ki smo jim jih z gnojilom dodali v zemeljski substrat ob sajenju. Če želimo ohranjati njihovo lepoto vse do poznih jesenskih dni, je treba vodi, s katero zalivamo, občasno dodati hranila.

 Kako obnoviti poškodovane zasaditve?

Atraktivne trave so v tem času najlepše in moja prva izbira. Konec poletja jih ne zavržemo, čeprav nekatere izmed njih spadajo med enoletne rastline. Uporabimo njihovo raznolikost kot dopolnitev že malo dotrajanih ali poškodovanih poletnih zasaditev. Ker trave spremenijo barvo, jih uporabimo za čudovite poletno-jesenske zasaditve. Pozanimajte se v vrtnarijah, kjer ste kupili travo, katero vrsto imate, da boste znali z njo ravnati. Klasi, ki jih trave nastavljajo v poznem poletju, so vredni občudovanja, ko se na njih pojavi prva slana. Če se vam zdi videz trav preveč neurejen, jih povežite z naravnim okrasnim trakom (uporabni so materiali iz jute, rafije, odsluženega blaga).

Na fotografiji je trajna bodalica ali Stipa tenuissima 'Pony Tails'. K njej se lepo podajo pisane mačehe ... in tako ustvarimo simpatično jesensko zasaditev.

Cvetoče vrtnice spadajo med najlepše rastline, zato ne preseneča, da so med najbolj priljubljenimi rastlinami tudi na majhnih terasah. Nič neobičajnega ni, če jih gojimo kot posodovke. Pravzaprav je to zelo praktično. Drobnocvetne ali mini vrtnice so se dobro odrezale celo v kombinaciji z balkonskimi rastlinami. Ker jih ne bomo posadili, ampak le umestili med rastline, je strah, da bi druga drugi posegale v življenjski prostor, odveč.

Argyranthemum (na fotografiji) in tudi Osteospermum sta rastlini, ki ju uvrščamo v isto družino košarnic. Da gre pravzaprav za različni rastlini, opazijo le pozorni opazovalci. Drugi ljubitelji uživajo predvsem v cvetovih marjetic, ki so vse poletje posute z raznobarvnimi cvetovi. Takšno lončnico, ki mora biti primerne velikosti, z lahkoto uporabimo za popravilo dotrajane zasaditve.

 Mandevile občudujemo v najbolj vročih poletjih. Zvezdasti cvetovi so posuti po celotni rastlini. Cvetijo v številnih barvah. Zadnja leta so najbolj občudovanja vredni oranžni in rumeni cvetovi. Manjše primerke z lahkoto vključimo v pomladne zasaditve. Ker ne gre za trajno zasaditev, jo bomo pred zimo umaknili in ustrezno prezimili.

 Lavandula ali sivka je v vrtnih centrih na voljo vse od pozne pomladi do jeseni. Verjamem, da vas – tako kot mene – vsako leto premami, da s kakšno novo sadiko obogatite svojo zbirko. Zaradi čudovitih cvetov in aromatičnega vonja, ki odganja molje in druge nadležne žuželke, je nepogrešljiva rastlina za poletni čas. Če septembra ne bo več cvetela, bo z okrasnimi sivimi listi zapolnila prazno mesto v cvetlični zasaditvi.

 Za osvežitev korit bi lahko uporabili tudi zdravilna zelišča, na primer žajbelj ali meliso, če jih gojimo v lončkih. Uporabna je kompaktna sorta češnjevega paradižnika z okrasnimi rdečimi plodovi. Osvežitev pa je lahko še zanimivejša, če bomo izbrali lončnice, kot sta vedno zeleni bršljan ali ciklama. Ali pa jih dopolnimo že z jesenskimi lepoticami. Naj omenim čudovite jesenske astre, ki začnejo cveteti ravno v tem času, in hojhere (Heuchere) ali okrasne paprike. Vse te rastline zelo dobro prenašajo nižje nočne temperature.

Besedilo in fotografije: Branka Urbanija Juvančič