Naglušni voditelji

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

sep. '19

Prihodnje tedne bomo z nestrpnostjo čakali na izid pogajanj o novem vodstvu Evropske unije. Za predsednico komisije Ursulo von der Leyen slutimo, da bo odločno vodila »evropsko vlado«, vendar se bodo morale članice najprej dogovoriti, kaj je ta čas za skupnost najpomembnejše. Pred evropskimi volitvami smo od tistih, ki so se potegovali za sedež v Evropskem parlamentu, slišali veliko obljub, zdaj bo prišel čas, ko bomo videli, ali bodo držali besedo. V preteklosti so velikokrat preslišali opozorila, da morajo bolj kot kapital poslušati zahteve državljanov, ki jih predstavljajo.

Najprej bo morala komisija najti najmanj boleče rešitve zaradi britanskega izstopa iz EU. Sporazum je sicer pripravljen, vendar ga britanska vlada zavrača. Njen predsednik Johnson celo napoveduje »trdi izhod«. Evropska unija brez Združenega kraljestva bo zagotovo drugačna, in to ne samo v gospodarskem, ampak tudi v vseh drugih pogledih. Res je sicer, da so se vlade v Londonu ves čas ravnale po načelu, da je Združeno kraljestvo sicer članica, hkrati pa so na nekaterih področjih – zlasti finančnem – skrbele v prvi vrsti za svoje koristi. Evropska unija bo morala v novih okoliščinah strniti svoje vrste, če želi ostati pomemben dejavnik na svetovnem prizorišču.

Zagotovo je za EU ključnega pomena, kako se bo lotila okoljskih vprašanj. V bistvu gre za obstoj vseh nas, in premalo bo, če bomo čistili le na domačem dvorišču. Večina držav je sicer sprejela pariški dogovor o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, vendar se na globalni ravni ni kaj dosti spremenilo. Do dejanskih sprememb bomo prišli, ko bomo spremenili slog življenja in nas bo bolj kot obsedenost s potrošništvom vodila skrb za zdravo okolje. To pa bo mogoče šele takrat, ko temeljni cilj ne bosta nenehna gospodarska rast in povečevanje dobička. Da, predvsem pohlep lastnikov kapitala je glavni krivec za razmere na našem planetu.

Z okoljskimi vprašanji so tesno povezane tudi migracije ljudi. Zlasti v Afriki se korenito zmanjšuje območje, kjer je mogoče dostojno živeti, še posebej zmanjkuje vode. Brez nje pa ni življenja. Najmočnejše države bi zato vsaj del svojega bogastva morale nameniti tistim, ki so plačali najvišjo ceno za gospodarski razcvet »svetovnega severa«. Toda ne, gospodarsko najmočnejše države raje spodbujajo konflikte in na veliko služijo s prodajanjem orožja. 

Veliko evropskih politikov pravi, da je treba problem migracij reševati tam, od koder ljudje prihajajo. Drži, vendar naj s svojim ravnanjem spodbujajo prizadevanja za mir in razvoj v teh državah. Doslej ni bilo tako, v ospredju so bili (in so še) interesi velikega kapitala. Ta si je prigrabil tolikšen vpliv, da ga nihče več ne nadzoruje.

Ali lahko Slovenija sploh kaj naredi, da bi se razmere na našem planetu začele izboljševati? Morda z zgledom. Tako smo na primer tudi v ustavo zapisali, da bomo vsem državljanom zagotovili dostop do zdrave pitne vode. Veliko smo dosegli pri ločevanju odpadkov, država omejuje uporabo plastike. Vlada napoveduje sprejem energetske strategije, ki bo omejila porabo fosilnih goriv. Pravijo, da se pot okoli sveta začne s prvim korakom. Stopimo na to pot ter svojim otrokom in vnukom zagotovimo prihodnost, ki bo lepša, kot je bila naša preteklost. Toda časa nimamo na pretek. Predvsem se morajo tega zavedati vsi tisti, ki so jim volivci zaupali vodenje družbe. Če pa slabo slišijo, naj si nabavijo slušne aparate.

Ludvik Škoberne 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media