Zadnja viža pohorskega godca

Prosti čas | sep. '19

Dobre stare viže

Tine Lesjak

»Ko se je pri nas kakšno delo zaključilo, ko so kosili ali pospravljali seno, se je začel 'likof'. Bila je prava kmečka veselica. Prišli so sosedje in sorodniki, jedlo se je in pilo, predvsem pa pelo. Mene je že kot otroka to petje neverjetno pritegnilo in zanimalo,« je o ljudskem petju na Pohorju rad povedal Tine Lesjak, harmonikar in pevec domačih viž, tudi skladatelj narodno-zabavne glasbe.                                                                                                        

Rodil se je na Jublarjevi domačiji v Kotu sredi južnega Pohorja. V hiši so vedno peli in plesali, na harmoniko pa je igral Jublarjev Tina, Tinetov oče. Pred svojo prezgodnjo smrtjo je oče zadnje besede namenil prav sinu, ki je bil že znan harmonikar, rekoč: »Nadaljuj to pot, ki si jo izbral, igraj, ustvarjaj in osrečuj druge.«

 Tine ga je poslušal in si po tem nasvetu uravnal svojo življenjsko pot. Ko je bil v službi v Lesni industriji Oplotnica, se je pridružil oktetu, v katerem je pel prvi bas.

Po odsluženem vojaškem roku pa je zbral ansambel, ki ga je poimenoval Bratje iz Oplotnice. Bilo je to januarja 1984, v štiričlanski zasedbi pa so bili bratje Tine in Marjan Lesjak ter Milan in Vojko Gričnik. Bil je to svoj čas eden najbolj priljubljenih narodno-zabavnih ansamblov, njihove najbolj priljubljene skladbe so Za materin praznik, Kadar naš oče praznuje, Kaj je tisto, Odpri srce, Čigav je ta bas, Kelnarca … Uspehe pa so doživljali tudi na festivalskih odrih od Ptuja in Števerjana do Vurberka in še kje.

Tine Lesjak je začel skladati domače viže že takoj po ustanovitvi ansambla, in ker mu je šlo to dobro od rok, je kmalu začel pisati skladbe še za druge ansamble. Najprej za sosede, Fante izpod Rogle, leta 2001 pa je prvič slišal za ansambel Modrijani. Spominja se prvega srečanja: »Bili so še rosno mladi, imeli so približno šestnajst let, zato so se z mano pogovarjali predvsem njihovi starši. Želeli so, da bi zanje kaj napisal, in tako so šli leta 2002 z mojo skladbo in besedilom Francija Smrekarja Spomin na pevca še živi na Vurberk in na festivalu pobrali sama zlata odličja ter plakete in še nagrado Jožeta Šifrarja za najboljšo pevsko zasedbo na festivalu.«

Za ansambel Pogum je napisal skladbo Zapoj, prijatelj stari, za ansambel Spev skladbo Spev za godca, pomagal pa je tudi ansamblu Vrt, v katerem igra na kitaro njegov sin Tini, in zanj napisal tudi skladbo Klopotec, s katero so zmagali na vurberškem festivalu. »Ponudb ansamblov je bilo vse več, in sem moral potem pošteno razmisliti, za kateri ansambel bi bile moje melodije primerne. Če si človek na glavo nakoplje preveč dela, potem se marsikaj razvrednoti in ni več narejeno z dušo. Skladam le takrat, ko začutim iskrenost, naravo, podeželje,« je nekoč povedal.

Ljudska glasba

A je Tine Lesjak našel čas tudi za ljudsko glasbo. Posnel je odmevno kaseto s starimi harmonikarskimi vižami, potem pa še kaseto z ljudskim petjem ob spremljavi njegove harmonike. Uspeh je prišel čez noč in tako je s pevkami in pevci s Pohorja posnel veliko pesmi, ki so bile izdane na pol ducata CD-plošč. Izšla je tudi pesmarica v knjižni obliki z naslovom Pesem nikoli ne umre, pred dobrimi desetimi leti pa se je lotil še pisateljevanja. Njegov knjižni prvenec nosi naslov Pohorski sem godec. »Vzel sem pot pod noge in prekrižal Pohorje, od Maribora do Slovenj Gradca, iskal sem stare godce, se srečaval z njihovimi potomci, ljudje so mi o njih pripovedovali, mi kazali njihove fotografije. Tako sem začel pisati, kdo je bil kdo, kaj je počel, katero glasbo je igral. Izvedel sem, da so največ igrali na svatbah, in kar je zanimivo, tudi na godovanjih. Včasih je bil god več, kot je danes abraham ali rojstni dan. Ko so godovali Janezi, so imeli godci ogromno dela. Zbral sem tudi veliko starih fotografij in v knjigi jih je objavljenih pet sto,« je povedal ob izidu.

Hkrati pa si je našel čas, da je tako mlade kot tudi starejše učil igranja na harmoniko. Več kot 400 učencev je imel, poučeval pa je v različnih krajih, od domače Oplotnice do Slovenj Gradca in Ptuja. Na Radiu Rogla pa je več let pripravljal in vodil oddaje Pozno v noč s Tinetom Lesjakom z domačo glasbo.

Besedilo in fotografija: Drago Vovk


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media