Kultura kratke

RAZSTAVI

Edi Šelhaus: Retrospektiva

Ob 100. obletnici rojstva fotografa, fotoreporterja in pisatelja Edija Šelhausa si lahko v Muzeju novejše zgodovine ogledate pregledno razstavo njegovih del, ki so nastajala od začetka 2. sv. vojne do prvih let 21. stoletja. Kar 160.000 njegovih posnetkov hranijo v muzeju, tudi tako imenitne, kot je reševanje ameriških zavezniških letalcev med vojno, prihod partizanov v Trst, Gorico in Ljubljano, boj kroških Slovencev za svoje manjšinske pravice. Na ogled do konca septembra.

Vzhodno od raja, Jugoton 1947–1991

Zgodba o Jugotonu danes predstavlja burno in predvsem zanimivo zgodovino naše pretekle družbe in kulture. Od same ustanovitve leta 1947, nastopa Iva Robića z mladostno Zdenko Vučković v Opatiji leta 1958 z nepozabno pesmijo Moja mala djevojčica (puna je velikih želja), privlačnih barvnih fotografij na naslovnicah plošč, prepustnosti prozahodne kulture, ki je vstopala skozi odprta vrata v naše domove, prvih rokovskih izdaj, ki so pomenile novo modo in življenjski slog, do visokih izdaj pop izdelkov ter izvirnih izvajalcev t. i. novega vala je bil Jugoton prav zares pomemben in vpliven, ker je pokazal, da se je tu, na obrobju Evrope, pisala zgodovina popularne kulture 20. stoletja. Razstavo si lahko do konca leta ogledate na gradu Bistra, pripravili so jo Tehnični muzej Slovenije in organizacija Kultura umetnosti ter Tehnični muzej Nikola Tesla iz Zagreba.

GLEDALIŠČE

Drama SNG Maribor letos praznuje stoletnico ustanovitve in zato bodo septembra pripravili slavnostno akademijo, izdali monografijo o zgodovini gledališča, tudi poštno znamko, posebno pozornost pa bodo posvetili slovenskim avtorjem, »Homerjem današnjega časa«, kot je rekel umetniški direktor. Za prvo premiero so izbrali poetično dramo Grmače Daneta Zajca, po romanu Toneta Partljiča Ljudje iz Maribora bo nastala predstava Mostovi in bogovi. Po motivih zbranih zgodb Milene Miklavčič v knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače pa bo nastala prva uprizoritev tega etnografskega gradiva.

Na odrih Mestnega gledališča ljubljanskega so 13 premier uokvirili v skupen naslov Skrivnosti. Predstavili bodo slovenske in evropske novosti, več kot polovica izvedb bo krstna. Tudi letos bodo uprizorili novi muzikal Turandot, ki ga po naročilu MGL pripravljata Jera Ivanc in Laren Polič Zdravič. Poleg slovenskih besedil (ZF-glasbena drama Karaoke Jureta Novaka, erotične igre Simone Semenič) si boste lahko ogledali predvsem drame, ki so v zadnjem letu prejele nagrade, naj spomnimo le na novost Dragi, doma sem britanske avtorice Laure Wade, ki se ponaša z nagrado Laurencea Oliviera.

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bodo sezono začeli s prvo slovensko uprizoritvijo monodrame Večni otrok ene izmed najbolj uspešnih izraelskih dramatičark Nave Semel. V ospredju je vprašanje odnosa med mamo in otrokom s posebnimi potrebami. Ponovno bodo sodelovali s Prešernovim gledališčem Kranj in skupaj uprizorili dramo Gorana Vojnovića Rajzefiber, ki obravnava migracije, tudi avtobiografske, je priznal avtor.

SNG Nova Gorica začenja sezono (2. oktobra) z burko s petjem Tutošomato, njen avtor pa je Iztok Mlakar. Besedilo, ki ga je navdihnila Shakespearova Ukročena trmoglavka, je napisano v sočnem humornem narečju in z značilnimi Mlakarjevimi songi. Tudi tokrat bo režiser Vito Taufer, igralce pa bo pri ustvarjanju glasbeno-gledališkega doživetja podprl instrumentalni trio z glasbo, izvajano v živo.

SNG Nova Gorica in Gledališče Koper bosta nadaljevala predstavitve niza primorskih uspešnic, Duohtar pod mus!, Sljehrnik in Pašjon, ki so vse z več kot sto ponovitvami osvojile srca ljubiteljev žlahtne komedije in prejele številne nagrade.

V ljubljanski Drami je rdeča nit nove sezone: Ljubezen. Videli bomo šest uprizoritev na velikem odru, med njimi veliko mednarodno koprodukcijo z igralci iz Slovenije, Črne gore, Italije in Albanije Pogovori o ljubezni Jerneja Lorencija in ekipe. Na odru Male drame bo v prihajajoči sezoni doživelo premiero šest uprizoritev. Osrednji repertoar bodo dopolnjevali programski sklopi Družabno Družbeno, Mlada Drama z natečajem za krajše dramsko besedilo na temo ljubezni, Drama Laboratorij, nedeljski koncerti Drama Akustika, Poezija v Kavarni, Literarna potovanja z Beletrino, dobrodelni projekt Prižgimo lučke sreče in ob koncu sezone že 7. Drama Festival 2020, ki bo pripeljal v Ljubljano številne ugledne goste iz tujine. »Z besedili, ki smo jih izbrali, lahko usmerimo pozornost na sedanjost našega bivanja. Na empatijo in ljubezen, ki ju občutimo kot največji manko,« je povedal ravnatelj Drame Igor Samobor. Prva septembrska premiera na Velikem odru bo Saloma Oscarja Wilda v režiji Eduarda Milerja.

Jeseniško Gledališče Toneta Čufarja je eno redkih, ki poleg gledališkega ponuja tudi glasbeni abonma. Obiskovalcev je vedno več, zato so za novo sezono pripravili še bolj pester program. Oktobra začenjajo z vrhunsko bosansko zasedbo Divanhana, ki velja za eno najbolj priljubljenih zasedb novega sevdaha, V Spopadu harmonik se bosta preizkusila vrhunska ustvarjalca Miha Debevec in Dejan Kušer. Po tradicionalnem decembrskem koncertu domačega pihalnega orkestra pa bo januarja na sporedu zanimiv glasbeno-plesni program Lorca, ti in jaz. Navdihuje ga ljudska umetnost Romov z območja Španije, Balkana in Vzhodne Evrope. V mesecu kulture bodo gostili vsestranskega glasbenika Boštjana Gombača, dan sv. Patrika pa proslavili z irsko glasbo.

GLASBA

Glasbena mladina ljubljanska

V svoji koncertni ponudbi ima že več let glasbene dogodke, ki so primerni tudi za seniorje, in ker je treba zanje odšteti zelo malo ali nič denarja, jih ti z veseljem obiskujejo, saj jih izvajajo profesionalni glasbeniki. Razvedelo se je, da so mnogi glasbeniki, ki so imeli na koncertih GML prve nastope, postali ugledna umetniška imena. Septembra vam ponujajo koncert Kvarteta kontrabasov Slovenske filharmonije, ženske vokalne skupine Lipa, Kontrabanta in koncert v spomin profesorju Tomažu Lorenzu v izvedbi Godalnega seksteta, ker je profesor Lorenz veliko let sodeloval z GML. Koncerti bodo v atriju ljubljanskega magistrata, dvorcu Bukovje v Dravogradu, cerkvi sv. Katarine na Topolu, grajski kleti v Vipavskem Križu in Domu krajevne skupnosti Senica.

FILM

Filmska srečanja ob kavi

Tradicija dopoldanskih abonmajev za seniorje v Kinodvoru se nadaljuje. Nova sezona se začne 25. septembra in bo trajala do maja. Z izbranimi gosti si boste lahko ogledali filme in se z njimi pogovarjali o njih. Pogovore bo vodila Irena Matko Lukan. Dopoldanski abonma bo vsako sredo ob 10. uri, popoldanski pa ob 15. uri, ko bodo pogovori na spletu. Prvi film, ki si ga boste lahko ogledali, bo Pavarotti, presunljiv portret legendarnega tenorja in enega najbolj priljubljenih opernih pevcev vseh časov. V biografskem dokumentarcu Rona Howarda se znameniti nastopi, s katerimi se je Pavarotti zapisal v glasbeno zgodovino, prepletajo z intimnimi pogovori njegovih sorodnikov, glasbenih sodelavcev in nekaterih svetovno znanih imenitnežev.

NA KNJIŽNI POLICI

Potrebujem oskrbo. Kaj pa sedaj?

V priročni knjižici so zbrane informacije in odgovori na pogoste dileme, ki pestijo starejše, invalidne ali dolgotrajno bolne ljudi ter njihove oskrbovalce. V obliki vprašanj in odgovorov priročnik razlaga, kdaj, kje in kako uveljavljati pravice s področja delovnega prava, zdravstvenega varstva in denarnih dajatev (komunikacijski dodatek, varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo ipd.). Obširno je poglavje o uveljavljanju socialnih pravic tako doma kot v tujini ter razlagi pravic, do katerih so upravičeni invalidi (na primer o prilagoditvi vozila, oprostitvi turistične takse, pridobitvi parkirne karte …). Zagotovo bodo dobrodošli nasveti družinskim članom za lažjo oskrbo ter podrobne informacije o institucionalni oskrbi v bolnišnici ali domu starejših občanov.

(Inštitut za dolgotrajno oskrbo, 25 evrov)

Saša Drobnič Škrjanec: Ta domače testenine

Le redkokatero boljše kosilo mine brez domačih rezancev v juhi, medtem ko druge testenine brez pomisleka kupimo. Vendar se ni težko naučiti doma izdelovati okusnih in tudi na pogled lepih svedrčkov, metuljčkov, fužev, ušesc, blekov pa tudi polnjenih testenin, kot so žlikrofi, tortelini ali ravioli, iz več vrst moke. Z dodatki, na primer s cvetnimi listi ali zelišči, je mogoče pripraviti testenine z »vzorci«, z drugimi dodanimi sestavinami, kot so špinača, buča, pesa, mak, kakav, pa barvne testenine. Avtorica svetuje 13 receptov za pripravo različnih vrst testa, dodala je še 50 receptov za pripravo jedi.

(Založba Kmečki glas, 19 evrov)

Pripravlja: Neva Brun