Potrebe po stanovanjih večje od ponudbe

Dobro je vedeti | sep. '19

V Rogaški Slatini so prenovili objekt s sedemnajstimi stanovanji. Stanovalci so se najbolj razveselili dvigala. (Foto: Jože Strniša)

Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je lani povečal število nepremičnin, a so potrebe še vedno večje od ponudbe. V njihovi ponudbi prevladujejo namenska najemna stanovanja. Več starih stanovanj so obnovili, nova oskrbovana stanovanja pa načrtujejo na Bledu in v Mariboru.

Skupščina Nepremičninskega sklada PIZ je na junijski seji obravnavala povzetek letnega poročila za leto 2018. V razpravi so člani skupščine poudarili, da je bilo poslovanje družbe tako kot tudi v preteklih letih uspešno. Pri tem so opozorili na skrb družbe za primerno bivalno okolje upokojencev in drugih starejših, ki mora ostati prioriteta tudi v prihodnje, saj se je treba zavedati demografske slike v Sloveniji in staranja njenega prebivalstva.

Število nepremičnin sklada se je v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 povečalo za 14 in obsega 3.241 nepremičnin. Prevladujejo namenska najemna stanovanja – 2.769, oskrbovanih stanovanj pa je 360. Druge nepremičnine predstavljajo društvene prostore, teh je 45, parkirna mesta in garaže (66) ter en dom starejših. Potrebe po stanovanjih so mnogo večje, kot je ponudba. Za boljše razumevanje stanja je treba pojasniti, da so bila namenska stanovanja pridobljena na podlagi stanovanjskega sklada iz leta 1991 in prevladujejo garsonjere in enosobna stanovanja s povprečno površino 37 kvadratnih metrov. V strukturi oskrbovanih stanovanj, ki jih je zgradil Nepremičninski sklad PIZ, je okrog 60 odstotkov enosobnih, preostala stanovanja pa so dvosobna in garsonjere s povprečno površino 46 kvadratnih metrov.

Namenska stanovanja po vsej Sloveniji

Za namenska stanovanja je značilno, da so zelo razpršena in so v več sto objektih na območju celotne Slovenije ter so neenakomerno razporejena po posameznih območjih države. Prevladujejo objekti, kjer ima Nepremičninski sklad PIZ solastniški delež do 20 odstotkov (45 objektov), 100-odstotni lastnik pa je v 62 objektih, v preostalih pa je lastnik nad 50 odstotkov (53 objektov) in nad 20 do 50 odstotkov (19 objektov). Kjer ima Nepremičninski sklad PIZ manj kot 20-odstotni lastniški delež, praviloma nima nobenega vpliva, zato si prizadeva ta stanovanja prodati in jih nadomestiti z drugimi. Glede na to je razumljivo, da je upravljanje nepremičnin prenesel na upravnike večstanovanjskih stavb. Pomembno je, da si je pridržal pravico sprejemati odločitve v zvezi z naložbenim vzdrževanjem. Konec leta 2018 je imel sklenjene pogodbe o izvajanju storitev upravljanja s 26 upravniki. Le-ti so poleg storitev upravljanja izvajali še: organiziranje naložbeno-vzdrževalnih del, prefakturiranje najemnin, izterjavo najemnin, postopke v primerih neprimerne rabe stanovanj, postopke za izselitev najemnika, storitve v zvezi s primopredajo stanovanj, skrb za zavarovanja nepremičnin in zastopanje Nepremičninskega sklada PIZ na zborih lastnikov.

Nova oskrbovana stanovanja na Bledu in v Mariboru

Gospodarjenje z nepremičninami ne obsega le upravljanja in vzdrževanja nepremičnin, temveč tudi dajanje nepremičnin v najem. Tako je v letu 2018 Nepremičninski sklad PIZ v sodelovanju z 82 stanovanjskimi komisijami pri društvih upokojencev po vsej Sloveniji v najem oddal 223 stanovanj. Potrebe so bile večje, saj je bilo na prednostne liste uvrščenih 310 prosilcev za namenska stanovanja, ki jih je posredovalo 42 stanovanjskih komisij. Oddajo oskrbovanih stanovanj pa so izvajale komisije, sestavljene iz predstavnikov Nepremičninskega sklada PIZ in domov za starejše, kjer je bilo sklenjenih 29 najemnih pogodb. Tudi po oskrbovanih stanovanjih je veliko povpraševanje, še zlasti na Primorskem in v večjih mestih. Gorenjska bo predvidoma že naslednje leto dobila 60 oskrbovanih stanovanj na Bledu, katerih investitor je Nepremičninski sklad PIZ, poleg pa bo zgrajen tudi medgeneracijski center, katerega investitor je Občina Bled. Tudi Štajerski se obeta obogatitev s temi stanovanji na lokaciji Maribor Pobrežje, neposredno ob Domu Danice Vogrinec je predvidena gradnja 40 do 50 oskrbovanih stanovanj. Kaj pa Dolenjska? Ali bodo dosedanja prizadevanja obrodila sadove? To ni odvisno le od Nepremičninskega sklada PIZ, temveč tudi od lokalnega okolja, saj je težko pridobiti cenovno primerne lokacije. Sklad si namreč prizadeva zagotavljati kakovostna in cenovno dostopna stanovanja za čim širši krog starejših, zavedajoč se tudi gmotnega položaja večine upokojencev. Zato so člani skupščine podprli prizadevanja za razvoj skupnostnih oblik bivanja za starejše in sistemske ureditve tega področja, upoštevajoč dobre prakse iz tujine, ki bi bile primerne za manjše lokalne skupnosti.

Obnova starih stanovanj

Pozitivno so bila ocenjena tudi prizadevanja Nepremičninskega sklada PIZ na področju vzdrževanja in rekonstrukcije nepremičnin. Vzdrževana dela so se izvajala v 55 krajih na 159 objektih, vhodih in v 633 stanovanjih. Obsegala so obnovo fasad, kopalnic, pohištva, dela na centralnem ogrevanju objektov ter ureditev zidov, stropov in dimnikov. V letu 2018 so priprave in izvedbe rekonstrukcij potekale na 24 objektih, od tega na 14 objektih za dograditev dvigal. Naj posebej omenimo tri objekte na Prevaljah in enega v Poljčanah, kjer so bile zaključene naložbe v dograditev dvigal, energetsko obnovo fasade, zamenjavo pohištva in ureditev vhoda. Seveda si takšnih izboljšav želijo tudi drugje, vendar bodo zaradi finančnih omejitev Nepremičninskega sklada PIZ na vrsto prišle šele v prihodnosti.

Glavni vir dohodkov Nepremičninskega sklada PIZ je najemnina za oddane nepremičnine, dohodek od finančnih naložb pa se pomembno znižuje. Najemnine se v skladu s sklepi nadzornega sveta od leta 2012 usklajujejo s stopnjo inflacije, dosežene v preteklem letu. 

Iz poročila je razvidno, da žal nekateri najemniki pravočasno ne poravnajo svojih finančnih obveznosti. Podatki o številu upravičencev do subvencije v času od leta 2005 naprej, ko so se spremenili pogoji za pridobitev, nas opozarjajo, da je treba primernost veljavne ureditve znova presoditi. Leta 2004 je bilo upravičencev 624, zatem pa se število bistveno zmanjšuje (najmanj v letu 2017 – le 57), leta 2018 pa 109.

Anka Tominšek


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media