Trenja, ki razdvajajo upokojence

sep. '19

Janez Sušnik (Foto: J. D.)

V času največje poletne vročine se je razplamtel spor med Zvezo društev upokojencev Slovenije (Zdus) pod vodstvom predsednika Janeza Sušnika in Mestno zvezo upokojencev Ljubljana – Osrednjo zvezo društev upokojencev (MZU), ki jo vodi Marjan Sedmak, čeprav je do nesoglasij začelo prihajati že prej. O vzrokih za spor z ljubljansko mestno zvezo in za prekinitev sodelovanja na Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) smo se pogovarjali s predsednikom Zdusa Janezom Sušnikom, ki začenja drugi mandat.

Zdus je do pred kratkim tvorilo 13 pokrajinskih zvez društev upokojencev, po novem pa zaradi spora z MZU šteje le 12 pokrajin. Zakaj je prišlo do izključitve ljubljanske mestne zveze?

Do izključitve sploh ni prišlo, ker so bili do sprejetja novega statuta Zdusa njegovi člani društva upokojencev, ne pokrajinske zveze. V skladu z novim statutom so morale pokrajine dati vlogo za članstvo skupaj s svojimi statuti, kjer so nesporno v več členih zapisali, da so člani Zdusa, in to so storile vse pokrajine razen ljubljanske. Upravni odbor je 15. maja ugotovil, da MZU ni včlanjen v Zdus, ker ni izpolnil pogojev, kot jih je izpolnilo preostalih 12 pokrajin.

Kaj to pomeni za društva, ki spadajo pod MZU?

Društva, ki nam plačujejo članarino, so še vedno sestavni del Zdusa, ampak morala se bodo odločiti. Če mestna zveza ne bo spremenila svojih stališč, se bodo morala društva drugače organizirati v pokrajinsko zvezo. Nekatera so že prestopila drugam, na primer DU Vodice in DU Šinkov Turn h gorenjski pokrajinski zvezi. Mestna zveza sicer nima statuta, ima pravila, ki pa jih mora prilagoditi tako, da bo razvidno, da so člani Zdusa in je zadeva urejena. Predsednik MZU Ljubljana Marjan Sedmak se je pritožil neposredno na sodišče, namesto na naše častno razsodišče. O tem, katero sodišče bo zadevo obravnavalo, pa še nismo obveščeni.

Po nepotrebnem je bilo potrošeno toliko energije in časa zaradi odnosov med Zdusom in MZU, ko pa imamo pred seboj pomembne spremembe in dopolnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o trgu dela pa reformo zdravstva in sociale, dolgotrajno oskrbo, ki je postala nočna mora, demografski sklad, stalno skrb za tiste, ki potrebujejo pomoč, v okviru Starejši za starejše s 3500 prostovoljci in še bi lahko našteval. Skrb za upokojence je temeljno poslanstvo delovanja Zdusa, to pa verjetno MZU ne zanima.

Zakaj ste pred dvema letoma spreminjali statut Zdusa?

Do spremembe statuta je prišlo tudi zaradi tega, ker so pokrajine kot pravne osebe hotele imeti večjo veljavo pri organizaciji in obvladovanju društev, saj jih je več kot 500. Odločili smo se za piramidalni sistem, s spremembo statuta Zdusa so društva upokojencev ustanovila pokrajinske zveze upokojencev, le-te pa so skupaj z društvi člani Zdusa. Z novo organiziranostjo so večjo moč dobile pokrajine, kar je dobro, da se lahko ukvarjajo s tekočimi problemi društev, zveza pa se ukvarja bolj z zakonodajnimi in drugimi postopki, ki so pomembni za upokojence.

Kaj se je s tem spremenilo za člane društev upokojencev?

Nič se ni spremenilo, delujejo v okviru pokrajinske zveze, z Zdusom pa sodelujejo prek delegatskega sistema na zboru članov in prek pokrajin predlagajo člane v posamezne komisije.

Koliko članov ima Zdus?

Številka se vrti okrog 200.000, imel jih je že več, vendar je umrljivost zelo velika, novi upokojenci pa se ne včlanjujejo več tako množično v društva kot včasih. MZU pa ima okrog 20.000 članov, kar je okrog 10 odstotkov vsega članstva.

Ali nam lahko še enkrat pojasnite, zakaj je prišlo do prekinitve dolgoletnega sodelovanja Zdusa pri organizaciji Festivala za tretje življenjsko obdobje?

Od Proeventa, soorganizatorja F3ŽO, smo že lani zahtevali, da podpišemo dogovor o sodelovanju, zahtevali smo finančno poročilo o festivalu za leto 2017. Vendar se je zadeva začela zapletati. Želeli smo, da nam pokrijejo vsaj minimalne stroške – okrog 20.000 evrov – za vse, kar smo prispevali k festivalu, to je za prevoz, namreč pripeljali smo pevske zbore, plesne skupine, in za drugo. Pričakovali smo, da se bodo stvari na lanskem festivalu uredile in da bomo tudi mi deležni finančnih sredstev. O nadaljnjem sodelovanju na F3ŽO je upravni odbor razpravljal že kmalu po zaključku festivala in ugotovil, da smo še vedno brez dogovora in poročila, hkrati smo slišali veliko pripomb starejših, češ da so razstave, dogodki in razne predstavitve v Cankarjevem domu v treh nadstropjih, hoja po stopnicah pa je za marsikoga zelo naporna. Zato je upravni odbor sprejel sklep, da lahko zdaj Zdus, če je pred 20 leti dal pobudo za F3ŽO, naredi samostojno prireditev, festival pa naj gre naprej brez nas. Ko je prišlo v javnost, da bomo organizirali Dneve medgeneracijskega sožitja, je sledila ploha očitkov na moj račun, da je to moj festival in da gre za mojo kaprico. Vendar sta bila to soglasna sklepa upravnega odbora in zbora članov Zdusa, ki so ga v obeh sklicih podprli tudi predstavniki MZU.

Čeprav so se že leta nazaj dogovarjali, da bo tudi Zdus dobil nekaj denarja od festivala, tega niso nikoli uresničili. Na F3ŽO smo opravili velik del dejavnosti, ki dajo smisel, vsebino in ime festivalu, želeli smo priti do dogovora, vendar nas niso jemali resno kot partnerja. Festival se je med tem časom obstoja privatiziral brez Zdusa.

Maja smo pripravili prve Dneve medgeneracijskega sožitja in z njimi smo bili zadovoljni, še posebej prvi dan smo imeli dober obisk. Pozitivno so dogodek ocenila tudi sodelujoča ministrstva, zato že načrtujemo naslednjo prireditev, ki bo od 19. do 21. maja 2020, glavni temi pa bosta stanovanjska problematika in mobilnost.

Ljubljanska mestna zveza se je naknadno premislila in se pridružila kot soorganizator 19. F3ŽO. 

Številna upokojenska društva so zelo aktivna in imajo razvite najrazličnejše dejavnosti. Bogato ustvarjalnost od petja, plesa, literarnega ustvarjanja do različnih ročnih del zelo radi pokažejo na prireditvah. Zakaj jim to na neki način prepovedujete? V mislih imam junijski dopis društvom, kjer ste zapisali, da ne bodo dobila dela sredstev Zdusa, če se bodo udeležila F3ŽO.

Naša prireditev so Dnevi medgeneracijskega sožitja. Ker MZU kot soorganizator F3ŽO ne uresničuje naših sklepov, ne moremo pristati, da bi na prireditvi sodelovala naša društva, čeprav jim tega ne moremo prepovedati. Vendar če bodo tam sodelovala, potem ne morejo računati na del sredstev, ki jih Zdus pridobi izven pogodb z državnimi ustanovami. Gre za denar, ki ga sami pridobivamo, ko trkamo na vrata donatorjev. Takšna društva bodo dobila okrog 25 odstotkov manj denarja za rokodelske, likovne in podobne programe. Radi vidimo, da naši upokojenci nastopajo, vendar je bilo v primeru festivala tako veliko laži, pritiskov in podtikanj, zato take prireditve ne bomo podpirali. Društva bodo imela dovolj priložnosti za predstavitev na naših Dnevih medgeneracijskega sožitja in v svojem okolju, kjer delujejo.

Nekateri upokojenci očitajo, da Zdus premalo naredi za dostojnejše pokojnine, saj z dosedanjimi uskladitvami še vedno ni bilo odpravljeno neusklajevanje iz časa krize.

Ti očitki ne držijo. Ko sem prevzel vodenje Zdusa, smo dosegli, da ni treba imeti davčne blagajne za do 5.000 evrov prometa. Potem smo izborili dvig minimalne pokojnine za 40 let dela brez dokupa s 442 evrov na 500 evrov, danes imajo ti ljudje 530 evrov pokojnine. Z dvigom najnižjih pokojnin smo osrečili 63.000 upravičencev.

Javni poziv za dvig pokojnin zaradi negativnih vplivov interventnih zakonov smo dali že prejšnji vladi leta 2017. V našem Memorandumu 2018, ki so ga pohvalile vse stranke, dobršen del pa je vključen tudi v koalicijsko pogodbo, smo pripravili ukrepe za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev. Predlagali smo postopno zvišanje odmernega odstotka (zdaj znaša za 40 let dela 57,25 odstotka, po našem predlogu bi se postopno zviševal na 63,5 odstotka, in to je zdaj tudi vladni predlog spremenjene pokojninske zakonodaje) in da bo leta 2025 znesek minimalne pokojnine brez dokupa okrog 650 evrov. Vsekakor mora biti minimalna pokojnina nad pragom revščine.

Predlagali smo veliko zakonodajnih postopkov in marsikje nam je uspelo. Že drugo leto so se pokojnine redno uskladile, pri izredni uskladitvi pokojnin (poplačilu za nazaj), ki je odvisna od gospodarske rasti, pa smo bili manj uspešni (decembra letos naj bi se izredno uskladile za 1,5 odstotka) in tudi letni dodatek letos ni bil izplačan po sistemskem zakonu in ne po predlogu Zdusa. Kdo bi to naredil, če ne bi tega storili mi? Velika pomanjkljivost pa je, da Zdus ni član Ekonomsko-socialnega sveta.

Mestna zveza: Spora med nami in zvezo ni

Marjan Sedmak

Za mnenje smo vprašali tudi drugo stran - predsednika MZU Ljubljana Marjana Sedmaka. Zanimalo nas je, zakaj je prišlo do spora med njimi iz Zdus.

Razložil je, da »Mestna zveza upokojencev Ljubljana, pred skoraj tremi desetletji soustanoviteljica Zveze društev upokojencev in po obsegu že več kot štiri desetletja pokrajinska zveza društev upokojencev, deluje v trdnem prepričanju, da lahko kot nevladna organizacija in zagovornica interesov zelo ranljivega dela slovenskega prebivalstva svoje namene, naloge in cilje doseže le, če je verodostojna. Verodostojna pa bo, če bo dosledno spoštovala pravni red Republike Slovenije. Trenutnemu vodstvu Zdusa očitamo, da si že tretje leto prizadeva z internimi akti obiti tako veljavno zakonodajo kot tudi lastni statut. Ne želimo biti sostorilci pri nezakonitih ravnanjih. Zato trdimo, da spora med MZU Ljubljana in Zdusom ni," nam je v izjavi, posebej za Vzajemnost zatrdil Marjan Sedmak.

To utemeljuje z naslednjim: "Gre za spor med pravno državo in Zdusom, med vladavino prava kot civilizacijskim dosežkom in poskusi prelisičiti zakonske omejitve. Če govorimo o tem, da sta si v laseh dva predsednika, je to pač zaradi zakona, kajti »za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in zastopnik društva« (prvi odstavek 6. člena ZDru-1), to pa je po navadi predsednik, ki za svoje delo odgovarja in poroča članstvu, ne predsedniku Zdusa ali komu drugemu, ki bi mislil, da je nad zakonom.

Med kršitvami imajo posebno težo zahteve, s katerimi želi trenutno vodstvo Zdusa predpisovati vsebino statutov vključenih organizacij. S tem postavlja na glavo temeljni princip povezovanja v društva, to je načelo, da si društvo »samo določi namen in cilje« svojega delovanja. Društvo skratka ni kasarna pod komando kaplarja. Upravni odbor Zdusa je po spremembi statuta v letih 2016 in 2017 – in ta ne pomeni ukinitve stare organizacije in nastanek nove – pravilno naštel vključene pokrajinske zveze (13) s pomenljivim pristavkom, ki poudarja kontinuiteto organizacije, to je, da so navedene pokrajinske zveze »že dejanske članice Zdusa in nadaljujejo članstvo v Zdusu« (21. junij 2017). Na pritisk tedaj še nadomestnega predsednika je upravni odbor 24. novembra 2018 – po 16 mesecih – ta sklep vzvratno preklical, kar ni samo protizakonitost, marveč tudi vrhunska bedarija, ker postavlja pod vprašaj vse sklepe, ki jih je Zdus sprejel v času po juniju 2017. Potem ko je MZU Ljubljana zoper ta sklep izkoristil vse notranje pritožbene poti, zadevo zdaj rešuje okrajno sodišče v Ljubljani.

Za dodatno, tokrat pa naravnost katastrofalno kršitev zakonodaje je poskrbel UO Zdusa, ko je v pripravah na junijske volitve novega vodstva s pogoji, kot so izobrazba in delovne izkušnje ter plačevanje članarine, kršil načelo splošne in enake volilne pravice – v strahu, kot je v intervjuju za časopis Dnevnik povedal trenutni predsednik Zdusa, da bi bilo v nasprotnem primeru kandidatov »kot listja in trave«. Če interna pritožbena pot zoper takšno manipuliranje z volitvami ne bo zalegla, utegne tudi to zadevo reševati pravosodje."  

Glede sodelovanja MZU na F3ŽO pa je pojasnil: "UO Zdusa je 24. 10. 2018 s sklepom v skladu s svojimi pristojnostmi odstopil »od neposrednega sodelovanja na F3ŽO«. Sklep torej zavezuje Zdus in nikogar drugega. O njem je razpravljal izvršilni odbor MZU Ljubljana in v skladu s svojimi pristojnostmi sprejel stališče, da so dobrodošle vse priložnosti, na katerih stopa v ospredje problematika dolgožive družbe in starejših, zato bo aktivno podprl organizacijo 19. festivala. In naslednje," je zaključil Marjan Sedmak.

Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media