Skrb za starejše v Avstriji in Sloveniji

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

okt. '19

STARANJE V EVROPI

Že tretje leto poteka večji mednarodni raziskovalni projekt »Prepoznavanje in razumevanje vloge dejavnikov države blaginje za oskrbo starih ljudi, živečih v skupnosti v Sloveniji in Avstriji« pod vodstvom prof. dr. Valentine Hlebec. V sodelovanju z avstrijskimi raziskovalci proučujemo razlike med sistemoma zagotavljanja dolgotrajne oskrbe v Avstriji in Sloveniji.

Kaj smo ugotovili? Zlasti so opazne razlike v spolnih vlogah med starejšimi, še posebej glede na dohodek in izobrazbo anketiranca. Ženske praviloma pogosteje pomagajo svojim staršem kot moški, to je univerzalna značilnost, ki jo boste našli v tako rekoč vseh sistemih oskrbe. Pričakovali bi, da bo avstrijski sistem s svojim »Pflegegeldom«, torej posebnim denarnim dodatkom, ki ga nekateri prejemajo za oskrbo starejših, zmanjšal razlike med ženskami in moškimi glede dajanja oskrbe.

Vendar ni tako. Velikih razlik med avstrijskim in slovenskim sistemom tu nismo našli: v velikem delu starejše populacije avstrijski sistem ni prispeval prav ničesar k zmanjševanju neenakosti med moškimi in ženskami, razlike med sistemoma pa so bile vidne predvsem pri skrajnostih, in sicer med tistimi s skrajno visokimi in tistimi s skrajno nizkimi dohodki, kjer se resnično bolje izkaže avstrijski sistem.

Hitre rešitve niso vedno najboljše 

Nekaj razlik smo našli tudi glede na tip oskrbe: v Avstriji med najbogatejšimi ženske redkeje prejemajo izključno neformalno oskrbo, torej oskrbo med svojci, medtem ko je v Sloveniji zelo podobno med prejemniki le formalne oskrbe.

V literaturi Avstrija in Slovenija navadno veljata za nasprotna tipa sistemov zagotavljanja dolgotrajne oskrbe zaradi mehanizmov podpore (kot je že omenjeni »Pflegegeld«), ki jih Avstrija ima in Slovenija nima. Ugotovitve naših analiz pa niso med najbolj pričakovanimi: tudi če bomo podobne mehanizme uvedli, ni nujno, da bo sistem dajal boljše rezultate, vsaj po nekaterih kazalnikih.

Povedano ni najboljša popotnica reformam, ki jih potrebujemo. Pokaže namreč, da hitre rešitve morda ne bodo najboljše. Še enkrat več se pokaže, kako pomembne so globine podatkov in interpretacij ter razumevanje na njihovi osnovi. Šele potem bomo prišli do želenih ukrepov, ki bodo resnično delovali. 

doc. dr. Andrej Srakar, Inštitut za ekonomska raziskovanja.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media