dec. '19

STARANJE V EVROPI

Kolumna, ki jo berete, je zadnja v sklopu rednih kolumn o podatkih SHARE. Kljub temu morda v prihodnosti preberete še kaj izpod našega peresa. Naj se v zaključnem prispevku obrnem h kratkemu pregledu do zdaj napisanega. Podatki SHARE so pomemben, verjetno najboljši vir podatkov o staranju, ki ga ima Evropa na voljo. Zajemajo ogromno količino spremenljivk, podatki so zelo kakovostni, za kar skrbi veliko posebnih metodoloških skupin.

Kaj nam podatki povedo, o čemer smo kar na dolgo govorili v preteklem letu in pol? Na eni strani so tu obsežne vsebine o zdravju, upokojevanju in socialnih dejavnostih starostnikov. SHARE trenutno vključuje že več kot deset tisoč uporabnikov in podatki se intenzivno uporabljajo za različne namene – od čisto znanstvenih do bolj praktično usmerjenih.

nov. '19

STARANJE V EVROPI

Nedavna podelitev Nobelove nagrade za ekonomijo Abhijitu Banerjeeju, Esther Duflo and Michaelu Kremerju, raziskovalcem na področju revščine, je sprožila veliko diskusij. Nekateri so opozorili na preveliko, nekateri spet na premajhno oziroma prešibko metodološko usmerjenost njihovega dela.

Sami se s takšnimi presojami ne bomo ukvarjali. Pogledali pa si bomo nekaj podatkov na področju revščine starejših v Sloveniji, ki temeljijo na prispevku, ki sva ga z dr. Nado Stropnik, vodilno raziskovalko področja revščine pri nas, pripravila v letu 2015, in na podatkih SHARE za leto 2011 (četrti val raziskave).

okt. '19

STARANJE V EVROPI

Že tretje leto poteka večji mednarodni raziskovalni projekt »Prepoznavanje in razumevanje vloge dejavnikov države blaginje za oskrbo starih ljudi, živečih v skupnosti v Sloveniji in Avstriji« pod vodstvom prof. dr. Valentine Hlebec. V sodelovanju z avstrijskimi raziskovalci proučujemo razlike med sistemoma zagotavljanja dolgotrajne oskrbe v Avstriji in Sloveniji.

Kaj smo ugotovili? Zlasti so opazne razlike v spolnih vlogah med starejšimi, še posebej glede na dohodek in izobrazbo anketiranca. Ženske praviloma pogosteje pomagajo svojim staršem kot moški, to je univerzalna značilnost, ki jo boste našli v tako rekoč vseh sistemih oskrbe. Pričakovali bi, da bo avstrijski sistem s svojim »Pflegegeldom«, torej posebnim denarnim dodatkom, ki ga nekateri prejemajo za oskrbo starejših, zmanjšal razlike med ženskami in moškimi glede dajanja oskrbe.

sep. '19

STARANJE V EVROPI

 Med počitnicami sem nekaj tednov preživel v manjšem kraju pri Bledu, kjer imamo s starši počitniško hišico že od moje rane mladosti. V teh letih smo se zelo povezali s sosedo, gospo brez otrok, ki ji je mož umrl pred nekaj leti. Bila je na vozičku, to poletje pa se je po posvetu s svojci preselila v blejski dom za ostarele.

Ta dogodek mi je dal misliti. Spomnil sem se na analizo, ki sem jo pred leti pripravil na zelo posebnem naboru podatkov SHARE, tako imenovanem vprašalniku »drop off«, ki ga po zaključku ankete izpolnijo samo anketiranci določene države. V šestem valu smo tako Slovence spraševali po stališčih do odhoda v dom za ostarele. Vprašalnik je izpolnilo nekaj več kot 3900 anketirancev.

jul. '19

STARANJE V EVROPI

V tokratnem prispevku se bom spomnil na svoj prvi prispevek, ki sem ga pripravil s podatki SHARE. V njem sem se ukvarjal z nečim nadvse zabavnim – na temelju metodologije nemškega profesorja Hendrika Jürgesa sem izračunal zdravstveni indeks starejših, kar mi je omogočilo primerjavo evropskih držav, tudi slovenskih pokrajin, glede na razlike med dejanskim zdravjem starejših in njegovo samozaznavanje. Povedano preprosteje, videl sem, v katerih državah in slovenskih regijah so starejši bolj optimistični glede lastnega zdravja, v katerih pa bolj črnogledi.

jun. '19

STARANJE V EVROPI

Prehranske potrebe in značilnosti prehrane starejših odraslih se razlikujejo od drugih starostnih skupin zaradi zdravstvenih in drugih težav, povezanih s prehrano, fizioloških in drugih sprememb ter bolezni, ki se pogosteje izražajo in pojavljajo pri starejših.

Po raziskavi Mateja Gregoriča in sodelavk iz leta 2015 s podatki SHARE med prebivalci Slovenije, starimi 50 let ali več, uživa dnevno štiri obroke ali več 22 odstotkov anketiranih, tri obroke nekaj več kot polovica, medtem ko 27 odstotkov anketiranih zaužije dnevno dva obroka ali manj. Med prebivalci Slovenije, starimi 50 let ali več, uživa sadje ali zelenjavo vse dni v tednu 85 odstotkov anketiranih, le pol odstotka pa manj kot enkrat tedensko.

maj '19

STARANJE V EVROPI

Ko govorimo o položaju starejših, nas ne zanimajo le medicinski oziroma zdravstveni kazalniki, temveč tudi njihov gmotni in socialni položaj. Zadnji pa je močno povezan s pojmom izključenosti.

Socialna izključenost se navezuje na oddaljevanje od socialnega okolja, katere rezultat je izolacija posameznikov in skupin iz glavnih priložnosti, ki jih ponuja družba. Gre za relativen pojem, saj se položaj posameznikov gleda v določenem času, relativno na druge posameznike v družbi in pričakovanja glede priložnosti, ki jih ta družba ponuja. V okviru evropske mreže za indikatorje družbene kakovosti so kot področja socialne izključenosti opredelili državljanske pravice, trg delovne sile, zdravstvene, kulturne, finančne, socialnovarstvene, izobraževalne in stanovanjske storitve in socialna omrežja.

apr. '19

STARANJE V EVROPI

Ob ponovnih razmislekih in predlogih za pokojninsko reformo, ki so se v zadnjih tednih pojavili v javnosti, velja spomniti na nekaj skrb vzbujajočih dejstev. Z dr. Borisom Majcnom, direktorjem Inštituta za ekonomska raziskovanja, sva jih predstavila v članku iz leta 2015. Govorijo o bolniškem dopustu starejših v Sloveniji na temelju podatkov četrtega vala raziskave SHARE.

Uporabili smo dve spremenljivki: delež tistih, ki so bili v zadnjih 12 mesecih na bolniškem dopustu, ter število dni bolniškega dopusta. Med drugim sva z dr. Majcnom opazovala tudi povezavo med bolniškim dopustom in različnimi stališči do dela, kot so preobremenjenost na delovnem mestu, malo svobode pri odločanju pa tudi ustreznost plače in napredovanj.

mar. '19

STARANJE V EVROPI

Ena izmed dejavnosti, ki starim staršem po navadi precej polepša dneve v starosti, je čuvanje vnukov. Ob tem lahko pozabijo na vse tegobe, nizke pokojnine, čudaško politiko, bolezni in zdravstvene omejitve, osamljenost, občutke obupa nad iztekajočim se življenjem in še kaj. Vendar pa ima lahko čuvanje vnukov tudi negativne posledice. Katere?

S tem vprašanjem sta se v nedavnem članku z uporabo podatkov SHARE ukvarjala italijanska raziskovalca Giorgio Brunello in Lorenzo Rocco. Običajne ugotovitve, tudi iz literature, pravijo, da je čuvanje vnukov povezano z večjo blaginjo in boljšim počutjem starih staršev. Tako ena zadnjih pravi, da to še posebej velja za babice (bolj kot za dedke), kar povezujejo tudi s pričakovanji do starejših v večini evropskih držav (čeprav tu nekatere, na primer skandinavske, izstopajo po večjem poudarku na formalnem, plačanem zagotavljanju čuvanja vnukov). Zanimivo, da te študije najdejo posebej veliko zadovoljstvo pri starih starših s tremi ali več vnuki – več vnukov imate, močnejše bo vaše zadovoljstvo pri ukvarjanju z njimi.

feb. '19

STARANJE V EVROPI

Večina raziskav o povezavah demografskih, ekonomskih in družbenih lastnosti s telesno dejavnostjo se nanaša na dejavnost oziroma nedejavnost različnih starostnih skupin. V največji meri se avtorji ukvarjajo s telesno dejavnostjo mladih, empirično dokazane ugotovitve in spoznanja o telesni dejavnosti starejših pa so redka. Kolegici dr. Renata Slabe-Erker in dr. Tjaša Bartolj sta v prispevku z uporabo podatkov SHARE iz leta 2011 razkrili vpogled v telesno (ne)dejavnost starejših v Sloveniji.