Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na pokojninska vprašanja odgovarja:
Milena Paulini

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | okt. '19

VDOVSKA POKOJNINA PO RAZVEZANEM ZAKONCU

Bralka navaja, da se je pred leti ločila, vendar je mož tudi po razvezi vse do smrti živel v hiši, torej v skupnem gospodinjstvu. Hči je do julija letos imela družinsko pokojnino, zato jo zanima, ali bi bila zdaj ona upravičena do vdovske ali dela vdovske pokojnine. Je namreč starostna upokojenka in tudi stara več kot 60 let.

Vdovsko pokojnino poleg vdove oziroma vdovca, seveda ob izpolnjevanju pogojev, pridobi tudi zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi oziroma sporazumu pravico do preživnine in jo je užival do smrti razvezanega zakonca. Glede na to, da je bralka uživalka starostne pokojnine in iz njenih navedb ne izhaja, da bi jo bil razvezani mož dolžan preživljati, se predpostavlja, da ji s sodbo ali sporazumom ni bila določena preživnina, ki bi jo morala uživati vse do njegove smrti. Bralka kot razvezana vdova bi lahko namreč le v tem primeru pridobila vdovsko pokojnino ali pa del vdovske pokojnine.

Z vdovo oziroma vdovcem pa je za pridobitev vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu izenačen tudi zunajzakonski partner, ki je z njim živel v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Ta temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, torej mora biti tudi življenjska skupnost med partnerjema po vsebini enaka zakonski skupnosti. Z zakonom pa je določeno tudi potrebno trajanje zunajzakonske zveze, in sicer je morala oseba, ki uveljavlja vdovsko pokojnino, pred smrtjo zavarovanca živeti z njim v zunajzakonski skupnosti najmanj tri leta oziroma zadnje leto pred njegovo smrtjo, če je imela z njim kadarkoli skupnega otroka.

Če bralki pokojni razvezani zakonec ni plačeval preživnine, ker ji ta ni bila določena, ne more pridobiti vdovske pokojnine ali dela vdovske pokojnine k svoji starostni pokojnini. Če pa je tudi po razvezi živela z njim v zunajzakonski skupnosti, pa mora biti v postopku ugotovljen obstoj zunajzakonske skupnosti, kar se ugotavlja na podlagi ustreznih dokazil ter zaslišanja prič v postopku ob uveljavljanju vdovske pokojnine. Bralka bo lahko uveljavila vdovsko pokojnino ali del vdovske pokojnine, kar bo zanjo ugodneje, samo v primeru ugotovljene zunajzakonske skupnosti, druge pogoje za pridobitev vdovske pokojnine pa že izpolnjuje.

IZPLAČILO ZAPADLIH DENARNIH PREJEMKOV DEDIČEM

Bralka želi pojasnilo, kako po smrti moža uveljaviti zapadlo pokojnino in dodatek za pomoč in postrežbo. Zanima jo, ali svojci umrlega dobijo pokojnino in dodatek za pomoč in postrežbo za celoten mesec, glede na to, da je mož umrl v drugi polovici meseca.

Zakon določa, da se zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili izplačani, lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil do dneva smrti. Izplačila za obdobje po smrti, do katerih umrli ni bil upravičen, se vrnejo zavodu. Po prejemu obvestila o smrti za posameznega uživalca zavod ustavi izplačevanje denarnih prejemkov, torej pokojnine in drugih dajatev, ki so zavarovancem zagotovljene iz obveznega zavarovanja. Pokojnina in druge dajatve za mesec, v katerem uživalec umre, pripadajo dedičem le do dneva smrti. Veljavni zakon je to področje uredil drugače v primerjavi s prejšnjim, saj se neizplačani in zapadli denarni prejemki ob smrti uživalca ali zavarovanca lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznega dokazila le do dneva smrti.

Če zavod ni bil pravočasno obveščen o smrti uživalca dajatve in so bili denarni prejemki za tekoči mesec že nakazani na njegov osebni račun, so predmet dedovanja, saj jih mora izvajalec plačilnih storitev prednostno v celoti vrniti zavodu oziroma posredovati podatke o osebi, ki je dvignila denarna sredstva pokojnika. Če pa denarni prejemki za tekoči mesec še niso bili nakazani na osebni račun pokojnika oziroma niso bili izplačani, jih izplača zavod na podlagi originalnega pravnomočnega sklepa o dedovanju. Iz tega mora biti nedvoumno razvidno, kdo je dedič zapadlih denarnih prejemkov, točen naslov dediča, iz zahteve za izplačilo pa mora biti razviden tudi podatek o davčni številki dediča. Če pa se dediči že pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, torej že pred uvedbo zapuščinskega postopka, dogovorijo oziroma dosežejo soglasje glede izplačila zapadlih neizplačanih denarnih prejemkov umrlega, pa lahko podpišejo posebno izjavo, ki jo v prisotnosti vseh dedičev izpolni pooblaščena oseba na zavodu. 

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v četrtek, 10. oktobra, od 16. do 18. ure na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media