Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
PRAVICA DO ODPRAVNINE IN NADOMESTILA
Bralec toži nad nevzdržnimi razmerami v podjetju, saj s plačami in prispevki ni tako, kot bi moralo biti. Nekateri mu svetujejo, naj da odpoved, saj da bo kljub temu upravičen do odpravnine in denarnega nadomestila na zavodu, drugi pa so mnenja, da mu ne pripada niti eno niti drugo.
Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko delavec poda kadar koli in brez navajanja razlogov, ki ga vodijo k temu dejanju, seveda pa je pri tem dolžan upoštevati odpovedni rok, kot je določen v pogodbi o zaposlitvi. V takem primeru delavec ni upravičen niti do odpravnine pri delodajalcu niti do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje. Do obeh navedenih pravic pod določenimi pogoji pa bi bil upravičen, če poda izredno odpoved, skladno z določbami 109. in 111. člena Zakona o delovnih razmerjih oz. ZDR-1.
Na podlagi 109. člena lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Takšno odpoved mora delavec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa delavec lahko odpove pogodbo v 30 dneh od ugotovitve razloga, in to ves čas, ko je možen kazenski pregon.
Vsebinski razlogi za podajo izredne odpovedi so opredeljeni v 111. členu ZDR-1. Naštevam le tiste, ki se vsaj delno nanašajo na vprašanje bralca, in sicer če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače, vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo, dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost. Pred izredno odpovedjo pogodbe mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v treh delovnih dneh po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo v nadaljnjem 30-dnevnem roku.
Delavec je v primeru podaje izredne odpovedi upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
SVETOVALNI TELEFON:
Pokličete ga lahko v sredo, 9. oktobra, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
