PRENEHANJE DEJAVNOSTI

Bralka je samostojna podjetnica in ima že izpolnjene pogoje za upokojitev. Pred letom dni je zaposlila sorodnico, ki je bila pripravljena prevzeti šiviljsko dejavnost, vendar za prevzem ni več zainteresirana. Zaradi napovedi, da utegne biti upokojitev v naslednjem letu manj ugodna, se je odločila, da že letos preneha opravljati dejavnost. Na kaj naj bo pozorna? 

Za ureditev razmerja z zaposleno je treba podati odpoved zaradi zapiranja dejavnosti po 107. členu zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pri taki odpovedi je odpovedni rok fiksen in traja 30 dni, in to ne glede na trajanje zaposlitve pri tej delodajalki kot tudi ne glede na skupno delovno dobo zaposlene.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI 

Bralec je invalid tretje kategorije in ima priznano pravico do dela s polovičnim delovnim časom. Zaradi invalidnosti od Zpiza prejema invalidsko nadomestilo. Čez nekaj mesecev bo izpolnil pogoje za upokojitev. Zanima ga, ali bo upravičen do samo polovične odpravnine ali do enake, kot jo dobijo drugi, ki delajo s polnim delovnim časom.

Po določbi 132. člena zakona o delovnih razmerjih je delavec, ki je pri delodajalcu, od katerega odhaja v pokoj, zaposlen najmanj pet let, upravičen do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodnejše. Ta zakonska določba pride v poštev, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Pri tem je treba opozoriti, da je tozadevno drugačna ureditev lahko za delavca tako bolj ugodna (kar je prevladujoče pravilo pri določanju pravic zaposlenih v relaciji med zakonom in kolektivno pogodbo) kot tudi manj ugodna. To velja ne le glede višine odpravnine, ampak lahko tudi glede določitve zahtevanega trajanja zaposlitve pri zadnjem delodajalcu.

UPOŠTEVANJE ODPOVEDNEGA ROKA

Bralec je dobil zanimivo ponudbo za zaposlitev. Skrbi pa ga, ker imam v pogodbi o zaposlitvi zapisan 60-dnevni odpovedni rok. Delodajalec zagotovo ne bo navdušen nad odhodom, saj takega kadra na trgu dela ni lahko najti. Zanima ga, kakšno tveganje prevzame, če ga ne bi upošteval.

Če že ni mogoče upoštevati celotnega odpovednega roka, ki ga je s podpisom pogodbe sprejel kot svojo obveznost, potem je vsekakor smiselno z delodajalcem skleniti sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na dan, ki bi vsaj približno odgovarjal obema.

JUBILEJNA NAGRADA IN ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Bralka je zaposlena v transportnem podjetju in se namerava v začetku novembra upokojiti, imela bo 40 let delovne dobe in starost 60 let. Pri podjetju je zaposlena 18 let in še ni dobila jubilejne nagrade za deset let dela. Zanima jo, ali ji še pripada in tudi kdaj ji morajo izplačati odpravnino ob upokojitvi. Ali ji pripada odpravnina tudi, če se odloči za podaljšanje zaposlitve za tri leta in uveljavi 40 odstotkov pokojnine?

Pravica do jubilejne nagrade ni zakonska pravica, ki bi jo urejal zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ali kateri drugi zakon, ampak jo ureja kolektivna pogodba. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, katero kolektivno pogodbo, če sploh katero, uporabljata delodajalec in delavec pri izvrševanju medsebojnih pravic in obveznosti iz naslova zaposlitve. Panožna kolektivna pogodba za transport namreč že vrsto let ne velja več, možno pa je, da se v podjetju uporablja katera druga pogodba, na primer KP za obrt in podjetništvo, KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva … Sicer pa denarne terjatve iz naslova delovnega razmerja zastarajo v petih letih po zapadlosti. To pomeni, da če sploh obstaja kaka pravna podlaga za izplačilo jubilejne nagrade za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, bo le-ta lahko pravno veljavno uveljavljal zastaranje.

ODPRAVNINA IN NADOMESTILO ZA BREZPOSELNOST

Bralec je v podjetju, ki sta ga pred kratkim od očeta prevzela naslednika, zaposlen več kot deset let. Kmalu po prevzemu sta začela optimizacijo poslovanja. Za zdaj še ni govora o odpovedi, je pa dobil resno ponudbo za zaposlitev, zato razmišlja o odpovedi. Odpravnine verjetno ne bi dobil. Ima pogodbo, ki je bila zaradi začasno povečanega obsega dela sklenjena le za določen čas treh mesecev. Zanima ga, ali je upravičen do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje, če mu po poteku pogodbe za določen čas novi delodajalec zaposlitve ne bi podaljšal.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Bralec je že več kot dvajset let zaposlen v lesnopredelovalnem podjetju in čez nekaj mesecev se namerava upokojiti, zato ga zanima, do kolikšne odpravnine bo upravičen. Delodajalec mu je obljubil izplačilo najvišje možne neobdavčene odpravnine. Zanima ga še, ali bo do odpravnine upravičen tudi, če se odloči, da upokojitev odloži za nekaj mesecev in uveljavi 40 odstotkov pokojnine.

Po vpogledu v KP za lesarstvo ugotavljam, da je odpravnina določena le pri odpovedi iz poslovnih razlogov in razloga nesposobnosti, ne pa tudi odpravnina ob upokojitvi, zato v dani situaciji pride v poštev 132. člen zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim določa, da je delodajalec, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh delavčevih povprečnih mesečnih plač za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodnejše.

IZPOLNITEV POGOJEV ZA UPOKOJITEV IN PREKINITEV POGODBE

Bralec bo čez dva meseca izpolnil pogoje za upokojitev (star bo 58 let). Pravi, da bi želel delovno razmerje podaljšati in si tako zvišati osnovo za pokojnino. Ali lahko takemu delavcu delodajalec prekine pogodbo o zaposlitvi brez kakršnih koli posledic in mu ponudi opravljanje dela po podjemni pogodbi kot občasno delo upokojenca?

Najprej opozorilo, da morata biti za starostno upokojitev izpolnjena oba pogoja, tako pogoj starosti, ki v izhodišču znaša 60 let, kot tudi pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Pri starosti 58 let se bo ta delavec upokojil le, če bo v upokojitvenem postopku lahko uveljavljal znižanje upokojitvene starosti na račun katere izmed osebnih okoliščin. Če ostane delavec še naprej polno zaposlen vsaj šest mesecev po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, si ne bo dvignil le osnove z dodatnimi odstotki (to Zpiz upošteva po uradni dolžnosti), ampak lahko na podlagi svoje vloge vsak mesec prejme tudi 40 odstotkov pokojnine.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Bralka se namerava starostno upokojiti. Dela v večjem trgovskem podjetju na odgovornem delovnem mestu in ima zato tudi višjo plačo. Zanima jo, do kakšne odpravnine bo upravičena. Sodelavka jo je opozorila, da ni nujno, da znaša tovrstna odpravnina dve njeni plači, kot to določa zakon.

Po določbi 132. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodnejše, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

O IZRABI DOPUSTA

Bralec je že dve leti v bolniškem staležu in bo po vsej verjetnosti tudi še letos, zato ne more izrabiti dopusta. Predlani mu je delodajalec izplačal nadomestilo oziroma odškodnino za neizrabljen dopust, lani pa ga je zavrnil, češ da zakon tega ne predvideva in da je bil predlani zmotno podučen. Zanima ga, kaj določa zakonodaja in do kdaj je še skrajni rok za izrabo preostalega dopusta iz prejšnjih let.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 164. členu določa, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

RAZLIKA V ODPRAVNINI

Bralka, ki je zaposlena v družinskem podjetju, bo zaradi ukinitve dela proizvodnje v kratkem prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Enako se bo zgodilo s sodelavko, ki pa ni družinski član. Menda se bosta odpravnini razlikovali, čeprav sta v podjetju obe zaposleni enako dolgo – 16 let.

Ena od takih zelo spornih zakonskih določb, na katere vsako leto opozarja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, je tudi ta, ki opredeljuje status odpravnine, ki jo v postopku odpovedi iz poslovnih razlogov prejme delavec, ki pa ima zaradi sorodstvene vezi z delodajalcem status povezane osebe.