Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | okt. '19

STANOVANJE KOT DARILO

Bralka bi rada nečakinji zapustila stanovanje. Zanima jo, kako lahko to stori in kolikšen davek bo morala nečakinja plačati.

Najprej se mora bralka odločiti, ali želi, da nečakinja že zdaj postane lastnica, ali pa želi, da postane lastnica po njeni smrti.

Če bralka napiše oporoko, bo nečakinja postala lastnica stanovanja z dnem bralkine smrti. Če pa skleneta darilno pogodbo, bo nečakinja praviloma postala lastnica stanovanja z dnem podpisa te pogodbe. Zato je smiselno, da se v isti pogodbi dogovori pravica preužitka v korist bralke in se vpiše v zemljiško knjigo, sicer bralka nima več pravnega naslova za prebivanje v stanovanju.

Po zakonu je mogoče skleniti darilno pogodbo tudi drugače, in sicer tako, da obdarjenec postane lastnik šele po darovalčevi smrti. Darilna pogodba za primer smrti mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, pogodba pa mora biti izročena obdarjencu.

Ker z darilno pogodbo nečakinja postane lastnica stanovanja, lahko to stanovanje kadarkoli proda ali kako drugače prenese na naslednjega lastnika. To lahko stori celo v primeru, ko je dogovorjen preužitek. Če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo, ji ga je dolžan nuditi tudi naslednji lastnik stanovanja, če pa ni vpisan v zemljiško knjigo, ga praviloma ni mogoče uveljaviti zoper novega lastnika stanovanja.

Možnosti, da bi nečakinja podarjeno stanovanje prodala naprej, se lahko deloma izogne tako, da se dogovori prepoved odtujitve. Možnosti, da bi nečakinja stanovanje zastavila, pa tako, da se dogovori prepoved obremenitve. Ti dve prepovedi veljata tudi navzven, se pravi, da zavezujeta tudi potencialnega kupca ali upnika, če sta vpisani v zemljiško knjigo. Če nista, je položaj precej bolj zapleten. Vendar pa celo v zemljiško knjigo vpisana prepoved obremenitve in odtujitve ne preprečuje prodaje v vsakem primeru. Če bi se nečakinja zadolžila, bi lahko njeni upniki predlagali tudi rubež in prodajo stanovanja, ki bi ji ga podarila bralka.

Darilna pogodba je praviloma sklenjena za vedno, saj se lahko razveljavi le, če se bosta bralka in njena nečakinja o tem sporazumeli in sklenili ustrezen dogovor o razveljavitvi. Lahko pa jo razveljavi sodišče na podlagi tožbe, če se v postopku ugotovi, da je bralka kot darovalka prišla po sklenitvi pogodbe v položaj, da je ogroženo njeno preživljanje, vendar pa preklic ni mogoč, če bi zaradi preklica (odvzema darila) prišla nečakinja kot obdarjenka v položaj, da bi bilo ogroženo njeno preživljanje. Sodišče nadalje razveljavi darilno pogodbo, če bi bralka dokazala hudo nehvaležnost nečakinje, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi nečakinja darilo obdržala. Med hudo nehvaležnost pa ne spada premajhna pozornost obdarjenca do darovalca niti prekinitev stikov, opuščanje obiskov in podobno, čeprav darovalci mnogokrat prav zaradi tega želijo darilo preklicati.

V primeru oporoke bo nečakinja postala lastnica šele po bralkini smrti, kar pomeni, da bo bralka vse do svoje smrti lastnica stanovanja in bo z njim lahko sama gospodarila tako, kot bo želela. Celo proda ga lahko, saj je predmet dedovanja le tisto, kar bo imela v lasti na dan svoje smrti. Bralka lahko oporoko kadarkoli sama spremeni, tako da napiše novo ali pa prekliče obstoječo oporoko, kar pomeni, da bo po njeni smrti prišlo do dedovanja na podlagi zakona. Pri oporoki bo bralka precej bolj svobodna glede morebitnih kasnejših sprememb, kot če se odloči za darilno pogodbo

Bralka mora upoštevati tudi morebitno prikrajšanje nujnih deležev. Če ima svoje otroke, vnuke ali zakonca (z njim je izenačen tudi zunajzakonski partner), so ti upravičeni do nujnega deleža v višini polovice zakonitega dednega deleža. V nasprotnem primeru so nujni dediči njeni starši, če so še živi. Bratje in sestre pa so nujni dediči le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, sicer niso nujni dediči, čeprav za to navadno kažejo največ interesa.

Darilno pogodbo je treba skleniti v pisni obliki in jo overiti pri notarju. Darilna pogodba za primer smrti pa mora biti sklenjena v obliki notarskega spisa, to je v posebni obliki, ki se lahko sklene le pred notarjem. Oporoko lahko bralka napiše lastnoročno in jo podpiše ali jo natipka in jo podpiše v navzočnosti dveh prič, ki se tudi podpišeta na oporoko. Oporoko lahko sestavi tudi s pomočjo odvetnika ali notarja. Vse oblike so med seboj enakovredne. V njih ni treba pisati, da je oporočitelj jasne pameti in podobno, zelo pomembno pa je, da je jasno napisano, kaj želi, da se zgodi z njegovim premoženjem ali delom premoženja po njegovi smrti.

Davek, ki ga bo plačala nečakinja, bo tako v primeru dedovanja na podlagi oporoke kot tudi v primeru darilne pogodbe enak in znaša od 5 do 14 odstotkov, odvisno od vrednosti darila. Več kot je vredno stanovanje, višji je davek.

SVETOVALNI TELEFON

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 8. in 15. oktobra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media