Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
POTRDITVE
Naša naročnica, s katero se srečujeva že nekaj časa, je potožila, da je osamljena. Je vdova, ima hčerko, ki je zaposlena in nima veliko časa zanjo, in vnuke, ki jih le redko vidi. Hči jo pokliče enkrat tedensko, vpraša, ali kaj potrebuje iz trgovine, prinese, če je treba, in odhiti naprej. Ob večjih praznikih jo povabi na kosilo, in to je vse. Pogreša več čustvene povezave, občutka, da je pomembna v družinskem življenju.
Ljudje smo socialna bitja in kot takšna nujno potrebujemo potrditve. Te so biološka nujnost in način, kako izkazujemo svojo zavest o obstoju drugih človeških bitij z dotikom, pogledom, kretnjami, mimiko, pohvalo, nasmehom. Lahko so pozitivne potrditve, ki vsebujejo besedno ali nebesedno sporočilo, da je druga oseba v redu, in spodbujajo življenje in rast, ali negativne, ki vsebujejo besedno ali nebesedno sporočilo, da druga oseba ni v redu, in zatirajo življenje in rast. Poleg tega jih delimo na brezpogojne, na primer izjava: »Rada sem v tvoji družbi!« ali »Kako lep nasmeh imaš!«, in pogojne, ki so vezane na vedenje drugega, na primer: »Rada te imam, če si prijazna z menoj!« ali »Pridem na obisk, če ne boš razlagala o svojih problemih!« Oboje so lahko pozitivne in negativne.
Naročnica pogreša tiste brezpogojne potrditve, ki si jih želi dobiti kot mama in stara mama. Radi jo imajo, če ne jamra, če poskrbi sama zase in ne dela nikakršnih težav. Zabolelo jo je, ko je bila naročena na pregled v ljubljanskem kliničnem centru. Slabo sliši in jo je groza, ker zdravstveno osebje nima potrpljenja s takšnim človekom, da bi ji strpno, mirno in dovolj glasno razložilo postopke. Tako je izgubljena kot majhen otrok, njena hči pa kljub napovedi datuma ni hotela vzeti dopusta in jo spremljati, da bi ji bilo lažje. Že tako je polna strahov, povezanih s starostjo, boji se predvsem bolezni, nemoči, odvisnosti od drugih in naposled smrti. V vseh teh razmišljanjih in čutenjih je sama in želela bi si, da bi lahko s svojimi o tem spregovorila, da bi dobila podporo in tolažbo. Ni namreč dovolj samo materialno podpreti svojega starejšega človeka, pomembno je biti empatičen in zadovoljevanje svojih potreb včasih odložiti in si vzeti čas, da se posvetimo drugemu, da mu bo lažje.
