Bitola – zgodovinsko, sodobno in filmsko mesto

Prosti čas | nov. '19

Če vas pot zanese v državo z novim imenom Severna Makedonija in ste radovedni, nikakor ne izpustite Bitole. Mesto je 169 kilometrov oddaljeno od Skopja in 69 kilometrov od Ohrida. Ima svojo »dušo«, domačini pa so izredno ljubeznivi in ponosni nanj.

Na prvi pogled je videti zelo moderno z dolgim sprehajališčem – korzom, polnim trgovin in bistrojev, kjer je težko dobiti prazno mizo, ob njem so številne klopce pod drevesi, ljudje pa se po korzu sprehajajo od jutra do pozne noči. Mesto ima dolgo zgodovino, znano že iz antičnih časov, preživelo je turško okupacijo, ki je zapustila sledi v arhitekturi in kulinariki. Čudovito je opazovati mešanico različnih kultur, zanimivo za turiste, ki prihajajo v vse večjem številu.

Bitola je s 75 tisoč prebivalci drugo največje mesto v Makedoniji. Razvila se je iz antičnega mesta Herakleja, ki je bilo za južno Pelagonijo pomembno gospodarsko in kulturno središče. V srednjem veku je bilo mesto cerkva in samostanov, v 19. stoletju je postalo mesto konzulov, prišli so iz Avstro-Ogrske, Francije, Britanije, Rusije, Italije, Srbije, Bolgarije in Romunije. V novi državi pa so v Bitoli konzulati Turčije, Rusije, Francije in Velike Britanije, tako da se je nekaj diplomatskega sijaja vrnilo v mesto, ki je danes pomembno zaradi proizvodnje elektrike, rudarstva, gradbenih materialov, tekstila, tobaka in elektroindustrije.      

Najpomembnejše znamenitosti 

Le tri kilometre peš od strogega centra Bitole pridete do Herakleje. To je eno najstarejših makedonskih antičnih mest, ustanovil ga je Filip II. Makedonski, ki je tu razvil vojaškostrateški center. Odkrili so ostanke majhne in velike bazilike, rimsko kopel, stopnišče s častnimi spomeniki, amfiteater iz 6. stoletja, ki je delno obnovljen, primeren za poletne kulturne prireditve, številne kipe in druge zanimivosti ter prelepe mozaike.

Zelo zanimiv je mestni muzej oziroma nacionalna ustanova »Zavod in muzej«, ki je v stavbi stare vojašnice, zgrajeni leta 1848 kot vojaška gimnazija, leta 1900 pa je postala vojaška akademija. V Bitoli je bilo 30.000 vojakov in kadetov, med njimi je bil tudi Mustafa Kemal Atatürk, ustanovitelj moderne Turčije. Razstavljeni so številni arheološki, zgodovinski in etnološki predmeti, prikazani dogodki in osebnosti, ki so tukaj prebivale. Lahko si ogledate še rojstno hišo Goce Delčeva, spominsko hišo Stevana Naumova Stiva. Očarala vas bo 33 metrov visoka Saat-Kula (stolp, ki ima na vseh štirih straneh ure), za katero so v času turške vladavine (14. stoletje) poleg gradbenega materiala porabili še 60.000 jajc, da se ne bi prevrnila – in res še stoji. Okoli stolpa je park, kjer se zbirajo domačini, mladi pa pripravljajo pevske in plesne prireditve.

Po odhodu Turkov se je ohranil slikovit stari bazar, kjer najdete vse od igle do banje, hrane in pijače, lokalom in trgovinicam ni videti konca. Imajo tudi mestno knjižnico s 600.000 knjigami, najbolj cenjen pisatelj, rojen v Bitoli, pa je Vladimir Kostov. Ogledate si lahko številne cerkve različnih ver, pravoslavje, krščanstvo in islam mirno sobivajo skupaj. Visoko, kar na 260 metrih, se na površini 12.500 hektarov razprostira nacionalni park Pelister, ki ga velja obiskati, če imate radi neokrnjeno naravo.

Filmsko mesto

Že 40. leto je septembra v Bitoli potekal mednarodni filmski festival Brata Manaki. Ime je dobil po bratih Janakiju in Miltonu Manakiju, ki sta sem prišla leta 1905 in postala prva filmska snemalca na Balkanu. Janaki je v Londonu kupil filmsko Kamero 300, začel z njo snemati, zato se po njej imenujejo tudi glavne nagrade filmskega festivala (zlata, srebrna in bronasta kamera 300), ki jih podelijo najboljšim direktorjem fotografije. Tudi najboljši, svetovno priznani snemalci radi prihajajo v Bitolo in pogovori z njimi so izjemno zanimivi, saj spregovorijo o filmih z drugačne – snemalne perspektive, kar gledalcem, novinarjem in kritikom odpira nova obzorja. Ob pomembni obletnici festivala so izjemoma podelili dve nagradi za življenjsko delo. Prejela sta ju Yorgas Arvanitis in Ed Lachman, svetovno priznana in izjemna mojstra svojega dela. Lepo je videti, kako so domačini ponosni na svoj filmski festival. Dvorane v kulturnem centru, kjer poteka, so praviloma polne, po projekcijah pa gledalci še dolgo ne odidejo domov, ampak se pogovarjajo o filmih. Letos je vse ganil odličen makedonski dokumentarni film Dežela medu, nagrajen že na 35. festivalu Sundance in kandidat za oskarja, vrtijo ga v Ameriki in zahodni Evropi, o njem navdušujoče pišejo ugledni svetovni filmski časopisi. Navdušila jih je glavna junakinja Atidža – zadnja lovka na divje čebele v Evropi, ki v divjini, torej v težkih življenjskih pogojih brez elektrike, vode in civilizacijskega udobja, prideluje naravni med. Ne predaja se malodušju, ampak vztraja pri svojem načinu življenja.

Zakaj še obiskati Bitolo?

Gotovo je Bitolo obišče veliko turistov z vsega sveta tudi zaradi okusne makedonske hrane. Odlične so njihove mesne specialitete, zlasti iz jagnjetine, različne pite z zelenjavo in zelišči, tavče-gravče, ki spominja na prebranec, le fižol je drugačen (beli tetovec), z obvezno klobaso, siri vseh vrst, različne solate, zelenjava in sadje (makedonski paradižnik in lubenice so še vedno sladke, kot se jih spominjate iz mladosti). Makedonska rdeča (merlot in vranec) in bela vina pa so zaradi odličnih pogojev za gojenje vinske trte svetovno priznana in dobra, skopsko pivo prav tako. Cene so za tujce izredno ugodne, kava stane 60 makedonskih denarjev (1 evro), pivo 80 denarjev, pica 200 denarjev ... Nakup usnjenih izdelkov, kozmetike in tekstila je za tujce izjemno ugoden. Na veliki tržnici ponujajo tako rekoč vse, domov pa se ne smete vrniti brez okusnih oliv, oljčnega olja in dišečih začimb. Predvsem pa k čarobnosti urejenega mesta z veliko zelenimi površinami, prelepimi parki in vodnjaki ter vodometi prispevajo prebivalci. Prijazni in prisrčni so, radi pomagajo in na vsa nebogljena vprašanja turistov odgovarjajo ter pojasnjujejo z nasmehom. Zato ne čudi, da so o Bitoli in njenih prebivalcih napisali rekordnih 500 pesmi, menda največ kot za katero koli drugo mesto na svetu.

Besedilo: Neva Brun, fotografije N. B. in svetovni splet