Tukaj sta hkrati nekoč in danes

Prosti čas | nov. '19

Performans Zajtrk izvaja tandem AnKo. 

Dvorca Novo Celje v Petrovčah pri Žalcu ne odlikujeta le imenitna arhitektura in razgibana zgodovina. V zadnjem času se uveljavlja kot prizorišče vrhunskih kulturnih dogodkov, oaza naravnega miru, turistična destinacija mnogih priložnosti in prestižna lokacija za podjetništvo.

Že prihod v dvorec je posebno doživetje. Skozi baročni portal stopimo v brezov drevored, ki je nastal v skladu z ohranjeno urbanistično zasnovo območja dvorca, ki ga žalska občina postopoma prenavlja od leta 2001. Nekoč v celoti ograjen park je danes sicer posejan z novimi objekti, ki služijo restavraciji, vrtcu in drugim dejavnostim, a ne kalijo miru. Še vedno ga varujeta prostrana zelenica in veliko število prvotnih dreves. Obdan z živahnimi križišči cest in v neposredni bližini strnjenih naselij je park dvorca Novo Celje presenetljivo zatočišče svežine in kontemplativnosti. Čaroben je tudi v snegu.

Osrednja dvorana z deli avtorjev: Ervina Potočnika (levo in desno), Jožefa Muhoviča (sredina), Alena Ožbolta (strop)

Sam dvorec, baročni biser, je rasel iz gotske kapelice, ki so jo tukaj postavili v 14. stoletju. Graščina je nastajala v času med 1754 in 1756 po naročilu grofov Gaisruckov in zasnovi zelo uveljavljenih stavbenikov tistega časa: Antona Lerchingerja, Jožefa Kaspijana, Veita Königerja in Matije Perskyja. Med drugim so uporabljali zelenkasto vulkansko kamnino, ki jo je mogoče najti v tej pokrajini. Dekoracijo in umetniško opremo dvorca sta poleg Königerja prispevala Jožef Göbhardt in Anton Lerchinger. Večini je čas prizanesel in kipi z oltarja so danes v Narodni galeriji, ženske figure s stopnišča v Narodnem muzeju, tapete pa v Mestnem muzeju, torej vse v Ljubljani. Opremo so razprodali ali raznosili različni lastniki dvorca. A pred vrati dvorca nas še vedno pozdravljata kamnita kipa Herkula in Samsona.

Mogočen vtis naredi svečana dvorana, ki se pne čez več nadstropij. Morda je Alen Ožbolt lani naslonil svojo stropno instalacijo Črni oblak, bela snov in lažni ognji v njej na motiv ognja, vode in zemlje, ki je nekoč prevladoval na orientalsko navdihnjenih tapetah v dvorcu. Umetnina zdaj trajno nadslavlja razstave, ki jih v dvorcu s kuratorskimi sodelavci in v organizaciji ZKTŠ Žalec pripravlja mag. Alenka Domjan. Pravkar se je zaključil pregled umetniške prakse v 20. stoletju v Savinjski dolini z naslovom Tukaj. Nekoč in danes, ki je vse poletje in še v jesen predstavljal 48 umetnikov. Razstave vedno odlično poudarijo lepote dvorca in zapolnijo mesta tistega, kar tam manjka. Ambient dvorca pogosto podpira še koncerte akustične in komorne glasbe. Med najbolj obiskanimi so adventni. Različni organizatorji tu prirejajo tudi literarne in likovne delavnice.

Literarna dediščina

Šele v zadnjem času je postalo bolj znano, da je bil dvorec Novo Celje v času med 1835 in 1849 dom pesnice Fany Hausmann (1818–1853). Bila je prva ženska, ki je objavila pesmi v slovenščini, in sicer v Celjskih novinah leta 1848 in 1849 ter v Sloveniji leta 1849. Občina Žalec v njen spomin z nagradnim natečajem vabi k pisanju pesmi z žensko tematiko in izbranim podeljuje nagrado Fany Hausmann. Letošnjo je prejela Maruša Mugerli Lavrenčič.

Danes torej navdihujeta umetnostna in literarna dediščina dvorca. Nekatera poglavja iz njegove zgodovine pa nimajo takšnega značaja. Med njimi je obdobje, povezano z evtanazijo duševnih bolnikov. Pred 2. svetovno vojno je bil dvorec umobolnica. Okupatorska nemška vojska ga je med vojno spremenila v lazaret, varovance prehodne umobolnice pa odpeljala usmrtit na Dunaj. Na to opozarja spominska plošča pri vhodu.

Besedilo in fotografiji: Virna Lešnik


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media