Kultura kratke

Prosti čas | nov. '19

Slovenski knjižni sejem

Najnovejše knjižne izdaje, znameniti literati, ilustratorji, pogovori o knjigah, ki spreminjajo življenje, program za vse starostne skupine obiskovalcev, strokovne teme založništva, ugodni nakupi knjig pa tudi kuharija po najnovejših receptih bodo zaznamovali že 35. knjižni sejem, ki bo od 26. novembra do 1. decembra. Skupaj več kot 300 dogodkov na odprtih odrih in v dvoranah Cankarjevega doma v izjemno raznolikem programu od jutranjih ur do večera, ki se bo na podaljšan sejemski dan raztegnil do 22. ure. V fokusu se ne predstavlja le ena država, temveč Evropa, mesto v gosteh je Murska Sobota. Letošnji sejem bo v znamenju Valentina Vodnika, saj se spominjamo 200. obletnice njegove smrti.

GLEDALIŠČE

Tri nagrade za Šentjakobsko gledališče Ljubljana

Na 58. Linhartovem srečanju v Postojni je ŠGL prejel matička za najboljšo predstavo v celoti – 12 jeznih mož v režiji Ire Ratej. Za odlično oblikovano moško vlogo porotnika pa je matička dobil Bojan Vister. Če predstave še niste gledali, nadoknadite zamujeno, saj boste videli, kaj se zgodi, če ima v nekem trenutku dvanajst ljudi možnost prevzeti vlogo boga in ko se zdi resnica obarvana tako, kot hoče tisti, ki jo zastopa. To je temeljno vprašanja drame, katere besedilo je nastalo na osnovi televizijske serije sredi petdesetih let preteklega stoletja, svojo planetarno slavo pa je doživela z ekranizacijo na velikem platnu leta 1957 v režiji Sidneyja Lumeta z nepozabnim Henryjem Fondo. ŠGL je prejel tudi grand prix za predstavo Petelinji zajtrk v režiji Gojmirja Lešnjaka - Gojca na 15. mednarodnem festivalu amaterskih gledališč v Čakovcu.

Turobni dnevi, čudoviti časi

To je naslov predstave Anton Podbevšek Teatra v režiji Maše Pelko, ki je nastala po motivih enega najvplivnejših ameriških proznih avtorjev J. D. Salingerja, svetovno znanega po romanu Varuh v rži. Kljub temu pa njegov opus temelji na kratkih zgodbah. Pred nami se zvrsti pet posameznikov, družinsko, prijateljsko ali naključno povezanih, ki iščejo smisel obstoja, igre in preteklosti bodisi vsak zase bodisi skupaj. Pretresljivost samote in ljubezni do gledališča sta povezovalna člena avtorskega dela, ki stremi k »mešanici spominov in želja«.

Monodrama Amelia E.

V ljubljanski Mali drami igralka Zvezdana Mlakar predstavlja zgodbo velike ženske, ki je želela živeti svobodno in si je v življenju upala vse. Bila je ameriška pilotka, novinarka in pustolovka, ki je med poletom okoli sveta leta 1937 izginila na Tihem oceanu. Monodrama je nastala na podlagi besedila Preživela Maje Gal Štromar in v režiji Doriana Šilca Petka.  

GLASBA

Opereta Netopir v mariborski operni hiši

To je še vedno ena najpopularnejših operet kralja valčkov iz družine Strauss – Johanna Straussa ml. z zanimivo zgodbo intrig, prešuštva, na videz brezskrbne zabave, ki pa pokaže tudi na dvoličnost dunajskega meščanstva, razpetega med lahkoživim hedonizmom in lažno meščansko moralo; odeta v razkošne kostume, v režiji Stanislava Moše in pod vodstvom dirigenta Simona Robinsona je narejena za uživanje v prijetni glasbi.

 Cankarjevi torki v Cankarjevem domu

Novembrski program sestavljajo nastopi skladatelja in kitarista Milesa Okazakija, ki je javnost presenetil z izdajo celotnega dela Theloniousa Monka v priredbi za kitaro. 19. novembra bo nastopila Bakalina Velika s sedemčlansko zasedbo, petjem v čadrškem narečju in gostjo Bogdano Herman, konec meseca, 26. novembra, pa novonastala zasedba Duhovi Borisa Beleta, dolgoletnega vodja skupine Buldožer, ki zanj pomeni začetek novega in drugačnega glasbenega poglavja. December bo postregel z dvema koncertoma. 3. decembra bo Ljoba Jenče, zbirateljica slovenskega ustnega izročila, pevka in pripovedovalka pravljic, predstavila najnovejšo ploščo O, lepa moja Vida, ki je nastala v sodelovanju z nadarjenim mladim pianistom Juretom Goručanom. Teden dni pozneje pa bo v prostorih Kluba CD odzvanjala glasba Nicole Mitchell, od leta 2010 vsakoletne prejemnice naslova flavtistka leta, ki se ji bo na odru pridružil Cory Smythe, ki je leta 2017 prejel grammyja za najboljši nastop manjše zasedbe.

RAZSTAVA

(Ne) znana

Skoraj desetletje je nastajal fotografski cikel treh fotografov Branka Čeaka, Domna Pala in Jožeta Mačka, ki odkriva prostore, skoraj neznane in nedostopne širši javnosti. Usmerili so se v podpodje mesta – kanalizacijo, posneli strehe Stare Ljubljane, barjansko deponijo, jedrski reaktor, dokumentirali opustele stene Narodne galerije med restavratorskimi deli, osvetlili Gosposvetsko cesto med odkrivanjem rimskih sarkofagov, posneli Plečnikova dela. Projekt je nastal kot naročilo slovenske izdaje revije National Geographic Magazine, a je prerasel okvire revije. Ogledate si jo lahko na Ljubljanskem gradu do sredine januarja 2020, vstop je prost.

Spotikavci še v Murski Soboti in Lendavi

Spotikavci so tlakovci z imeni in priimki judovskih družin, ki so bile umorjene v holokavstu. Postavljajo jih na tla pred hišami, kjer so imele poslednji naslov judovske družine. Idejni vodja Gunter Demnig se je želel tako pokloniti vsem žrtvam nacističnega preganjanja, ne le Judom. Njegovo zamisel so sprejeli v 610 mestih Evropske unije, postavili so jih že več kot 61.000. Pri nas najprej leta 2012 v Mariboru, ki je bil takrat evropska prestolnica kulture. Leta 2018 v Ljubljani, pred kratkim pa še Murski Soboti in Lendavi pred hišami, kjer so nekoč stanovale družine, ki so jih odpeljali v smrt. Med njimi tudi družino Balkányi, ki je imela tiskarno, v kateri so natisnili prve številke Ljudske pravice, predhodnice Dela, njen urednik je bil Miško Kranjec.

 Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe

Festival, 30. po vrsti, je namenjen najširšemu občinstvu, ki bi rado videlo kakovostne umetniške filme z aktualnim sporočilom. Program je uokvirjen v festivalske sklope: Perspektive – uradni tekmovalni sklop mladih režiserjev za nagrado vodomec; Predpremiere – filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje pri nas; Kralji in kraljice – dela nagrajevanih mojstrov sodobnega filma; Panorama svetovnega filma – festivalski favoriti s petih celin; Ekstravaganca – polnočni filmi z drznejšimi vsebinami; Evropa na kratko – tekmovalni program kratkega filma; Fokus, Posvečeno in Retrospektiva (posvečena kubanskemu filmu ob 60. obletnici Castrove revolucije). Prizorišča festivala, ki poteka od 13. do 24. novembra: Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Bežigrad, Kino Komuna, Slovenska kinoteka, Maribox, Mestni kino Metropol v Celju in Anton Podbevšek Teater v Novem mestu.

Pripravlja: Neva Brun