Naj vas šen ne prestraši
Že majhna rana na koži je dovolj, da bakterija, ki sicer poseljuje kožo, vstopi vanjo, izkoristi našo morebitno imunsko šibkost in se namnoži. Visoko povišana telesna temperatura, slabo počutje, bolečina in oteklina ob tem marsikoga prestrašijo, a izrazito rdeča in jasno omejena lisa, ki nastane na koži, je znak, da gre za šen.
Zdravljenje pa, kot nam je povedal družinski zdravnik Branko Košir, dr. med., poteka z antibiotikom. Zapleti so ob pravilnem zdravljenju k sreči redki, res pa je, da se šen rad na istem mestu ponovi. Navedel je dva glavna pogoja, da pride do okužbe – prvi je manjša ali večja rana (dovolj je že vbod, odrgnina, ki predre kožo, ali pa rana, pogojena s slabšo prekrvitvijo), v kateri se bakterija začne nenadzorovano množiti. Drugi pa je slabša imunska odpornost, ki bakteriji (običajno gre za streptokok tipa A) omogoči neomejeno razmnoževanje. Tako nastane vnetje, ki ga imenujemo šen ali erzipel. Če je vnetje omejeno le na površje, govorimo o impetigu, če pa prodre globlje do podkožnih celic (največkrat maščobnih), je to celulitis (ki pa kljub podobnemu imenu nima zveze s celulitom).
Ker se s starostjo imunska odpornost zmanjša, spremljajo pa jo lahko še druge bolezni, so med pogosteje prizadetimi prav starejši, pove Branko Košir, dr. med. Večje tveganje pa imajo tudi sladkorni bolniki, bolniki z različnimi avtoimunskimi boleznimi, rakom, okužbo s HIV … Pravzaprav mu lahko botruje vsaka okužba, ki nas imunsko oslabi. Pomemben dejavnik zmanjšanja imunske odpornosti je lahko tudi pretirano pitje alkohola.
Šen spada med pogostejše kožne okužbe. Vsak zdravnik zdravi okoli 10 do 20 šenov na leto, ocenjuje sogovornik in pravi, da jih večinoma lahko pozdravijo družinski zdravniki. Čeprav šen poveča tveganje sepse, se praviloma dobro odzove na zdravljenje z antibiotikom – penicilinom. »V glavnem ga povzročajo streptokoki, ki se na našo srečo še vedno odzovejo na zdravljenje z osnovnim antibiotikom – penicilinom. Ta je tako še vedno glavno zdravilo za šen, ki ga zamenjamo le, če se ponavlja ali je oseba na penicilin alergična.«
Prepoznavni znaki
Izpuščaj začne praviloma že nekaj dni po začetku jemanja antibiotika počasi izginjati, temperatura pade in počutje se izboljša. Do popolnega izginotja lise pa lahko mine več dni. Zapleti so redki. »Še največ možnosti je, da se šen ponavlja. Takrat pogosto penicilin vbrizgamo v mišice. Po mojih izkušnjah se potem šen umiri.«
Kot še ugotavlja, so znaki običajno tako prepoznavni, da šen težko zamenjamo za kaj drugega, še posebno potem, ko se dokončno razvije. »Prizadete osebe tako običajno kaj hitro obiščejo zdravnika, nekateri tudi v strahu, da imajo borelijo,« pojasnjuje Košir.
Najznačilnejša za šen je ostro omejena rdečina, ki se z rahlo dvignjenimi robovi širi v okolico. Koža je topla in otekla, lokalne bezgavke pa so povečane in boleče. Občasno rdečini sledijo tudi mehurji na koži. Nenadoma se pojavijo tudi slabo počutje, mrzlica in visoka telesna temperatura (včasih tudi glavobol in bruhanje). Vse to lahko bolnika zelo izčrpa.
Najpogosteje, pri okoli 80 odstotkih, se šen pojavi na nogi, lahko pa tudi na obrazu ali rokah. Rdečina na obrazu ni simetrična, a je lahko razširjena z enega na drugo lice.
Ob pojavu šena je dobro, da čim prej obiščemo zdravnika in začnemo zdravljenje ter se njegovih navodil za jemanje antibiotika dosledno držimo. »Absolutno je priporočljivo, da bolniki antibiotike jemljejo toliko časa, kolikor predpiše zdravnik,« opozarja sogovornik. Dodatno si lahko pomagamo še s hladnimi obkladki s fiziološko raztopino.
Na njegov morebitni ponovni pojav žal nimamo veliko vpliva. »Pomembno je, da ob morebitnih boleznih pazimo, da so le-te urejene, da imamo pod nadzorom krvni sladkor in holesterol, da skrbimo za prekrvitev žil in krčne žile povijamo z elastičnim povojem,« svetuje Branko Košir, dr. med. »Vsako sumljivo spremembo na nogah je dobro čim prej pokazati zdravniku, da potem ta presodi, kaj je narobe in kako ukrepati.«
