Jutranja telovadba je zakon
Anica Mlinar
Vsako jutro ob pol osmih, razen ob nedeljah in praznikih, ob vsakem vremenu, tudi pri –17 stopinjah Celzija, Anica Mlinar, nekoč učiteljica na osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah, telovadi v tako imenovani Šoli zdravja. Telovadbe, ki traja pol ure, se udeležuje že od leta 2013.
»Pri svojih 86 letih sem že od vsega začetka najstarejša udeleženka te vadbe v Dolenjskih Toplicah,« začne pripovedovati gospa Anica. Vesela je, da je ta telovadba, ki je razvejana po vsej Sloveniji, prišla tudi v njihov kraj, saj si vsak dan v tem času dobro razgiba telo in si napolni dušo s pozitivnimi mislimi za ves dan. »Jutranje gibanje v skupini mi veliko pomeni tudi zato, ker me malo spominja na šolo, družba je dobra, in že ko grem domov, se veselim naslednjega dne in naslednje vadbe, saj si z njo pridobivam tudi prepotrebno gibljivost. Predvsem pa sem zadovoljna, da še zmorem, da še nisem za staro šaro. To me osrečuje.«
Na telovadbo, ki poteka v zdraviliškem parku v središču Dolenjskih Toplic, pride ob vsakem vremenu. Telovadila ni le takrat, ko se je zdravila v ljubljanskem kliničnem centru. »Radi se nam pridružijo 'vikendaši' pa tudi turisti, ki počitnikujejo v Termah Krke ali zasebnih sobah. Tako nas je vedno več in več.« Z njimi radi poklepetajo. »Tako sklepamo mednarodna prijateljstva.« Seveda vsi ne pridejo vsak dan. Nekateri, ki so zaposleni, samo ob sobotah. Upokojeni domačini pa večinoma vsak dan, čeprav so bili mnogi sprva do tovrstne vadbe močno zadržani. »Po telovadbi skoraj vsi zavijemo na kavo ali čaj.« Takrat malo poklepetajo in se poveselijo. »Skupaj praznujemo tudi rojstne dneve in jo vsaj dvakrat na leto mahnemo še na kakšen izlet.«
Brez mamine ljubezni
Potem nam gospa Anica še pove, da je bila rojena v Suhorju pri Dolenjskih Toplicah in da je od enajstega meseca starosti živela pri starih starših, petih tetah in stricu na Gradišču. »Oni niso imeli otrok, zato so me z veseljem sprejeli.« Pa vendar je hrepenela po mami, ki je rodila 10 otrok, a le šest jih je ostalo živih. »Mama je bila vedno hladna do mene. Šele zdaj vem, da včasih otrok niso ljubkovali in tudi čustev niso bili vajeni kazati.« Seveda je mama ni poznala tako kot brate in sestre, ki so živeli z njo. »To me je zelo bolelo in ves čas sem bila prepričana, da se mi dela krivica.« Z mamo sta se zbližali šele kasneje, ko je začela Anica obiskovati učiteljišče. Hitro se je zaposlila in preživela kar 35 let med otroki. »Zelo sem uživala v svojem poklicu in presrečna sem, če me danes že odrasli ljudje kdaj pa kdaj ustavijo na cesti in mi povedo, da sem bila kot njihova druga mama in sem jim z vedoželjnostjo zaznamovala življenje.«
Leta 1957 se je poročila in rodila sina Gorazda in hčerko Polono. »Imam dva vnuka Manco in Luka ter polletnega vnuka Jakoba.« Ko jo vprašam, kaj bi najprej storila, če bi postala županja Dolenjskih Toplic, izstreli: »Zasadila bi drevesa v našem prelepem parku. Vsa tista, ki so zbolela ali pa so se podrla ob nevihtah. Pa nihče ne zasadi novih,« je huda. Zdi se ji, da v turistični občini, kot je njihova, tudi veliko premalo naredijo za lepo in čisto okolje. »Trave ne kosijo dovolj pogosto, sprehajalne poti niso urejene, rož pa je čisto premalo.«
Če pa bi bila premierka, bi najprej izšolala vse poslance in poslanke, da bi se znali obnašati in bi govorili na pamet, ko se priglasijo k besedi. »Grozno je, da se jim še pri branju zatika in ne znajo sodelovati. So le svetovni prvaki v metanju polen pod noge. Tudi zato v Sloveniji nič ne zgradimo čez noč in čedalje bolj zaostajamo za razvitimi,« pove.
Na koncu se vrne v varnejše vode, ko pravi, da je največ, kar lahko vsakdo stori zase, vsakodnevno gibanje. Torej če želite biti zdravi, telovadite in se sprehajajte. Vse je boljše kot celodnevno posedanje in ležanje. »To poudarjata uradna in komplementarna medicina, saj nas redna telesna dejavnost varuje pred številnimi kroničnimi boleznimi, kot so visok krvni tlak, diabetes tipa 2, visok holesterol itd. Dobro deluje tudi proti debelosti, raku in celo demenci,« sklene Anica Mlinar in pravi, da se je treba gibati vse življenje.
Pozitivni učinki vsakodnevne vadbe so: večja gibljivost, dobro ravnotežje, manj vrtoglavice, boljša gibljivost sklepov, manj bolečin v hrbtenici, manj utrujenosti pri hoji itd.
