Šport ji odpira povsem nove svetove

Zgodbe | nov. '19

Ljubljančanka Dušanka Plemeniti je najboljši dokaz za to, da za športno dejavnost in delo na sebi ni nikoli prepozno in se je celo v tekmovalni šport mogoče vključiti tudi takrat, ko se znajdeš med tako imenovano srebrno generacijo.

Pred šestimi leti se je upokojila, vendar ni imela nobenega načrta za čas, ko bo ostala doma. Vso delovno dobo je prebila v trgovini, kjer se je, kot pravi, zelo dobro počutila. Predvsem zato, ker so bili sodelavci in sodelavke med seboj tudi prijatelji in so si vedno pomagali. Poleg naporne službe v izmeni je bila njen svet njena družina. Ker je mož večino časa delal v tujini, sta bila skrb za dom in vzgoja dveh otrok bolj ali manj na njenih ramenih. Potem pa še skrb za ostarela starša. In čeprav je v pokoj odšla že precej utrujena, se je znašla v vakuumu. Mož je še vedno delal, ona pa je imela nenadoma na razpolago ogromno časa, ki ga je preživljala doma ob dobri in predvsem preobilni hrani, ob gledanju televizije, reševanju križank … In začeli so se nabirati kilogrami.

»Nekega deževnega jesenskega dne sem se malo bolj pozorno pogledala v ogledalo. Tisto, kar sem zagledala, mi ni bilo niti najmanj všeč, pa sem si rekla, da je dosti tega 'heca'. Od sedenja doma ti raste samo rit. In sem jo dvignila in odšla do fakultete za šport in se dobesedno pognala v vodo. Leto dni sem redno hodila na plavanje in zaustavila sem pridobivanje teže. O tem, koliko bolje sem se počutila, ni treba govoriti. Tudi moji precej okoreli prsti so postali gibljivejši, ves svet se mi je nenadoma zazdel boljši,« začne svojo pripoved Dušanka.

Pri tem velja omeniti, da se sogovornica nikoli prej ni ukvarjala z nobenim športom, tudi kolesarila ni. Danes pa je tekmovalka v powerliftingu, športu, pri katerem je cilj dvigniti kar največjo možno težo z enim dvigom. Septembra ji je uspel osebni rekord – dvignila je 90 kg iz počepa! Prav ste prebrali, gospa pri svojih 64 letih dvigne 90 kilogramov.

Spodbuda trenerjev 

Potem ko je Dušanka že leto dni redno in vztrajno plavala, se je začela razgledovati še po drugi ponudbi, ki je tam na voljo. Radovedna kot je, je tudi veliko spraševala in tako prišla v fitnes center, kjer se je zanjo odprl nov svet. Z osebnim trenerjem Nejcem je vadila tri leta. Sploh ni mogla verjeti, kaj vse zmore, učila se je, katere mišice imamo na telesu, kako pomembna je njihova funkcija in kako jih je mogoče razgibati. In končno je začela izgubljati tudi kilograme.

»Nekega dne sem čakala v trgovini in na stojalu opazila revijo, v kateri je bil članek o tem, kako v ZDA starejšim priporočajo dvigovanje uteži, saj si s tem krepijo mišice in celotno telo. Pa sem si rekla, da bi to lahko počela tudi jaz,« z nasmehom pove. Trener jo je napotil v Klub dvigovanja uteži Olimpija, kjer je dobila novega trenerja, to je bil Andrej Bohte. »Bil je zelo prijazen, kaj vem, kaj si je mislil, ko je zagledal žensko mojih let. V društvu prevladujejo mladi ljudje, tam med 18 in 30 let. Se mi pa zdi, da sem bila zanj poseben izziv, saj je moral z menoj delati precej drugače kot z mlajšimi.« Z Andrejem se je spet učila novih stvari, tokrat povezanih z utežmi. »Mislim, da sem zelo učljiva in marljiva. Trenerja vedno poslušam in si poskušam kar največ zapomniti in narediti tako, kot mi svetuje. Sem pa vesela, ko me popravi, svetuje, veliko se pogovarjava.«

Ko je izrazila željo, da bi se specializirala za powerlifting, jo je Andrej poslal k Žigi Šuenu. In Dušanka pove, da se je tudi z njim odlično ujela. Sploh ima za vse tri svoje dosedanje trenerje same lepe besede. Kot pravi, jim je predvsem hvaležna, ker so imeli in še imajo z njo potrpljenje in so jo naučili še veliko več kot samo vaje. Izvedela je veliko o delovanju telesa, mišicah, pravilni in bolj zdravi prehrani, zdravju nasploh pa tudi o vadbi, primerni njeni starosti. »Vsi trije so mladi in priznam, da sem jim hotela dokazati, da tudi starejši ljudje še marsikaj zmoremo, prepričana pa sem, da sem bila tudi sama vsem trem izziv. Sta pa medsebojno zaupanje in spoštovanje izredno pomembni, brez tega ne bi šlo,« v pogovoru večkrat poudari.

Z vadbo nad bolečine

In tako se Dušanka Plemeniti trikrat na teden odpravi v telovadnico, kjer pod vodstvom trenerja vadi dve uri. Če je vreme primerno, se iz Zaloga na trening v Mostah pripelje s kolesom, tudi kolesarjenje je usvojila, odkar je v pokoju. Zelo disciplinirana pa je tudi doma: vsak dan dela vaje za hrbtenico in mišice, vsaj pol ure vadi tudi s posebnimi ročkami za prste, saj jo bolijo členki. A se ne vda. »Seveda sem pogosto utrujena, od treninga me bolijo mišice, a trener pazi, da ne pretiravam, in njegovih navodil se držim tudi doma. Opazila sem, da me členki nehajo boleti, ko jih dobro razgibam, čeprav je na začetku bolečina huda. Letos poleti sem ves mesec hodila plavat, ker sem ugotovila, da je to najbolj blagodejno za moje okorele prste. Sama sebi sem postala najboljši zdravnik, poslušam svoje telo, ki ga najbolje poznam.«

Kako pa se počuti med treningom, ko so okrog nje sami veliko mlajši ljudje? Odlično, pravi. Prizna, da so do nje pozorni in se skupaj z njo veselijo njenih uspehov. Njej pa je všeč, da jim lahko dokaže, da tudi starejša oseba še marsikaj zmore, če ima jasen cilj in motiv. Tudi tekme so zanjo svojevrsten izziv, saj so pogoji tam drugačni kot v domači telovadnici. Tekmovanje poteka pod budnimi očmi sodnikov, aprila je bila na državnem prvenstvu v Cirkovcih najstarejša tekmovalka in tudi zmagovalka v svoji kategoriji. Doma v svoji kategoriji praktično nima konkurence, kolikor ve, tekmuje samo še Rosana Trost, ki je spomladi ni bilo na tekmi.

Po načinu njenega pripovedovanja je jasno, da je sogovornica človek dejanj. Kot pravi, ne prenese jamrajočih ljudi, ki se smilijo sami sebi in neprestano tarnajo o nizkih pokojninah in boleznih. »Moja pokojnina prodajalke tudi ni visoka, a sem zelo skromen človek. Privoščim si samo stroške za frizerja in treninge, nobenih drugih razvad nimam. Ko sta šla otroka od doma, sva se z možem preselila v manjše stanovanje, voziva star avto,« pove.

Ne morem si kaj, da je ne vprašam, kako na njeno športno dejavnost gleda njena okolica, družina. Pove, da so domači navdušeni, še posebej hči in mlajša sestra, ki jo neprestano spodbujajo. Tudi hči se je, ko je videla, kako se je mama spremenila, začela bolj posvečati športu. Okolica, njeni znanci, predvsem njena generacija, pa so bili precej bolj zadržani. Pa pravi, da je mnenje drugih ne zanima. Ve, da je marsikdo ne razume, a po njenem gre tudi za zavist in za žal zelo zakoreninjeno mnenje, da naj upokojenci čuvajo vnuke, obdelujejo vrt in pletejo nogavice. Nje to ni zadovoljilo, pač ni takšen človek. Sama je zrasla v družini, kjer so bila tri dekleta, ona je srednja in zgodaj se je zaposlila in se osamosvojila. Ima tri vnuke, ki so pri njej vedno dobrodošli, a zase je ona vedno na prvem mestu.

Z Dušanko Plemeniti sva se skupaj napotili na trening, kjer se je sama ogrela tako, kot jo je naučil trener, nato sta začela izvajati dvige. Dvig iz počepa, pritisk s prsmi in mrtvi dvig. Trener Žiga Šuen jo ves čas spremlja, opozarja na napačne ali prehitre gibe, spodbuja, komentira. In čeprav je videti še tako neverjetno, tudi sam poudarja, kako pomembno je delo z utežmi za starejše ljudi. Seveda ni treba, da dvigujejo 90 kilogramov kot Dušanka ali se udeležujejo tekmovanj. »Uteži so primerne za vsakogar, saj izboljšujejo moč, s tem se zaustavlja izguba kostne gostote, krepijo se mišice in starejši ostajajo dalj časa v boljši fizični in posredno psihični kondiciji. Seveda pa mora biti vadba prilagojena posamezniku in pravilno vodena,« poudari trener.

Šport moči

Powerlifting je šport moči, pri katerem je cilj dvigniti največjo mogočo težo z enim samim dvigom. Tekmovalke in tekmovalci so razdeljeni v kategorije glede na telesno težo. Imenujejo ga tudi troboj moči, saj združuje nekatere najosnovnejše funkcije človeškega telesa. Gre za tekmovanje v maksimalni moči pri treh osnovnih vajah z utežmi: v počepu, potisku s prsi in mrtvem dvigu. V vseh treh primerih tekmovalec dviguje težo (kolute) na posebnem drogu. Cilj tekmovalca je čim težji maksimalen dvig v vsaki disciplini, zmagovalec pa je tisti, ki doseže največjo vsoto 3 dvigov. Vsak tekmovalec ima v posamezni disciplini na voljo tri poskuse, pri katerih pa želeno težo lahko le povečuje. Bistvo vseh treh dvigov je, da so izvedeni v enem samem tekočem gibu, izvajajo pa se s standardno olimpijsko palico in utežnimi koluti.

Besedilo in fotografiji: Jožica Hribar