Pravi primorski veseljak

Prosti časnovember '19

DOBRE STARE VIŽE

V izolskem pristanišču je bilo že v starih časih živahno, živžav ob ribiških barkah sta spremljala peka morskih rib in vino z bližnjih gričev. A skoraj vedno je bilo slišati tudi pesem, običajno mehko, skoraj otožno, a tudi veselo in poskočno, primerno za ples. Takšna pa je bila od vsega začetka tudi izvirna narodno-zabavna glasba, ki jo je dolga leta gojil ansambel izolskega glasbenega junaka Ottavia Brajka.

Že kot mladenič je bil pravi veseljak, rad je igral tudi sam, za znance, sorodnike in prijatelje in včasih se je dobro razpoloženje v veselih družbah raztegnilo do jutranjih ur. Možakar si je oprtal harmoniko, sedel na kolo in odhitel zabavat ljudi. Tudi v Trst je nemalokrat zašel in domov se je včasih vračal šele po sedmih dneh. Igral je na svatbah, tudi na tržaških, na šagrah in fantom, ki so odhajali k vojakom. Ljudje so ga imeli radi in tudi v hudih časih ni bil nikoli lačen ne žejen. Takšno je bilo nekdaj pravo godčevstvo.