Spremembe pokojninske zakonodaje ne bodo dovolj
Človeštvo se na vsej zemeljski obli stara, še posebej pa v razvitem svetu, kar je že dolgo znano dejstvo. Tudi v Sloveniji se bo število starejših še povečevalo, zato bo treba poleg napovedanih sprememb veljavnega pokojninskega sistema v bližnji prihodnosti razmišljati tudi o novi pokojninski reformi. Prej ko slej bo moralo priti do podaljšanja delovne aktivnosti, saj se v primerjavi z evropskimi državami pri nas prej upokojujemo in tudi kasneje vstopamo v delovno aktivnost. Več bi morali nameniti tudi za dodatno pokojninsko zavarovanje.
Zdaj nas je na svetu okrog 7,7 milijarde, 65 odstotkov je delovno aktivne populacije, 15 odstotkov otrok, 20 odstotkov pa starejših. Čez 35 let (2056) predvidevajo, da nas bo 10 milijard, od tega slabih 55 odstotkov delovno aktivne populacije, enako število otrok (15 odstotkov) in kar 30,5 odstotka starejših. Ob predpostavki enakega selitvenega prirasta bo do leta 2060 v Sloveniji delovno aktivnih manj kot polovica prebivalcev. Dr. Jože Sambt z ljubljanske ekonomske fakultete pravi, da smo po koeficientu starostne odvisnosti primerljivi z drugimi evropskimi državami, vendar pa je problem, ker se ljudje pri nas prej upokojujejo in pozneje vključujejo na trg dela. Starostni razpon, ko dohodki presegajo potrošnjo, je bil leta 2012 od 26 do 57 let, kar je znatno manj kot v drugih državah, pa tudi pri nas je bil v preteklosti večji (leta 1983 od 20 do 56 let). Obdobje finančne odvisnosti se v otroštvu naslanja predvsem na zasebne vire staršev, v starosti pa je delež zasebnih transferjev zanemarljiv. To pomeni, da aktivna generacija ne preživlja starejših, saj se financirajo pretežno iz javnih sredstev, majhen pa je tudi delež iz privarčevanih sredstev. Zato so starejši bistveno ranljivejša skupina. Dr. Sambt vidi eno od rešitev v podaljševanju delovne aktivnosti.
Za dostojnejše pokojnine
Po prvotnem predlogu ministrstva za delo je bil pri spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2) predviden postopen dvig upokojitvene starosti s 65 na 67 let, vendar je bil predlog kasneje umaknjen. Z zadnjimi spremembami pokojninske zakonodaje, ki čakajo še na potrditev parlamenta, je udeležence strokovne konference Pokojninska družba A seznanil generalni direktor Zpiza Marijan Papež. Poudaril je, da ne gre za reformo, ampak le za prilagoditve, ki sledijo načelu dostojnejših pokojnin. Glavne spremembe se nanašajo na dvig odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, ki se z letom 2020 določi v višini 63,5 odstotka za ženske, brez sprememb bi namreč do leta 2023 padel na 60,25 odstotka, za moške pa se bo postopno v šestih letih izenačil z odmernim odstotkom za ženske. Po koncu prehodnega obdobja se bodo pokojnine za moške dvignile za skoraj 11 odstotkov, za ženske za 5,4 odstotka. Spremembe pa bodo veljale le za nove upokojence.
Dodatni odmerni odstotek bodo lahko pridobili zaposleni, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev in bodo še naprej delali. V takem primeru se pol leta pokojninske dobe brez dokupa vrednoti 1,5 odstotka, na leto je to 3 odstotke. Je pa ta možnost omejena na največ tri leta. Novost je tudi povečanje odmernega odstotka za največ tri otroke zaradi skrbi za vsakega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu otrokove starosti. Največje povečanje je za 4,08 odstotka oziroma za 1,36 odstotka na otroka. Ti odstotki se bodo priznali ob izpolnitvi pogojev za pridobitev predčasne, starostne ali invalidske pokojnine zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka. Predvidena je tudi možnost izbire med znižanjem starostne meje zaradi otrok ali dodatnim odmernim odstotkom.
Višji odmerni odstotek za otroka
Novosti so predvidene tudi na področju dvojnega statusa. Zavarovanec, ki bo izpolnil pogoje za starostno pokojnino, bo lahko namesto sedanjih 20 odstotkov dobil izplačilo 40 odstotkov pokojnine. Prejemal jo bo lahko največ tri leta. Po treh letih bo lahko prejemal 20 odstotkov starostne pokojnine. Bistvena sprememba pa je, da bodo lahko pridobili del pokojnine le tisti, ki bodo izpolnili pogoje za starostno, ne pa tudi za predčasno pokojnino. Papež meni, da bi morali imeti pri izpolnjevanju upokojitvenih pogojev delavcev večjo besedo tudi delodajalci. In čeprav je osnovni pokojninski steber pri nas dober, pravi, da bi morali glede na slabe demografske napovedi bolj spodbujati ljudi k dodatnemu zavarovanju.
