Uskladitev pokojnin v prihodnjem letu

Dobro je vedeti | nov. '19

Foto: J. D.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v začetku septembra – tako kot že vrsto let do zdaj – objavil Jesensko napoved gospodarskih gibanj 2019. Navedena analiza je pomembna, ker obsega številne kazalnike, ki med drugim omogočajo ocenjevanje življenjskega standarda večine prebivalcev. V ta namen se bomo posvetili predvsem napovedi o gibanjih domačega bruto proizvoda, ki imajo še vedno pozitivni predznak, in relativno umerjeni inflaciji.

Umar napoveduje, da bo letošnja gospodarska rast zaradi umirjanja ponudbe in povpraševanja ter negotovosti v mednarodnem okolju dosegla približno 2,8 odstotka, podobna gibanja pa naj bi bila tudi v prihodnjih dveh letih, kar je dokaj optimistična ocena. Inflacija naj bi se v tem obdobju nekoliko zvišala. Letos naj bi še ostala pod 2 odstotkoma, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se zmerno zviševanje cen nadaljevalo tako na področju storitev kot tudi pri neenergetskem blagu.

Med tveganji za uresničitev teh napoved in s tem morebitno nižjo gospodarsko rast Umar navaja precejšnja negativna tveganja v mednarodnem okolju v primerjavi z upoštevanimi v osrednjem scenariju. Zaradi tega je pripravljena tudi napoved za alternativni scenarij. Ta predvideva, da naj bi bila rast bruto domačega proizvoda v prihodnjem letu pod 2 odstotkoma, v letu 2021 pa okoli 2 odstotkov.

Pozornost v tem prispevku bomo namenili predvsem napovedim, ki bodo, če bodo uresničene, pomembno vplivale predvsem na gmotni položaj uživalcev pokojnin in drugih prejemkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v prihodnjem letu.

Kako se izračuna redna uskladitev

Kot je bralcem znano, je ohranitvi vrednosti pridobljenih pokojnin in denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, urejenem v sistemskem zakonu (ZPIZ-2), namenjen institut rednega usklajevanja. Zavod kot izvajalec tega zavarovanja mora pokojnine redno uskladiti enkrat letno pri izplačilu za mesec februar. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku, s katerim mora povečati dotedanje zneske, upravičencem pa obračuna tudi pripadajočo razliko med novim in dotedanjim zneskom pokojnine še za januar. Odstotek je rezultat seštevka določenega dela rasti povprečne mesečne bruto plače in določenega dela povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije (Surs).

ZPIZ-2 podrobno določa, kako zavod izračuna višino odstotka redne uskladitve pokojnin, ki jo mora svet zavoda tudi objaviti v Uradnem listu. Ustreza vsoti 60 odstotkov ugotovljene rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem.

Z ZPIZ-2 je zagotovljena tudi zajamčena višina redne uskladitve pokojnin, ki ne more biti nižja od polovične rasti cen življenjskih potrebščin, ugotovljene v predpisanem obdobju.

Čeprav ZPIZ-2 velja že vse od 1. januarja 2013, pa je bila redna uskladitev pokojnin, kakršno določa, prvič izvedena šele letos. Njene izvedbe pred tem pa so (razen leta 2013, v katerem je veljal poseben način, določen v ZPIZ-2) onemogočali vsako leto veljavni zakoni o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.

Višina redne uskladitve pokojnin februarja 2020 (kakor tudi denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki se usklajujejo na enak način) bo odvisna od ugotovljenih in objavljenih statističnih podatkov, ki jih zahteva ZPIZ-2. Določitev njene približne višine pa že omogočajo napovedi gospodarskih gibanj, zapisane v uvodu omenjeni jesenski analizi. Iz nje izhaja, da naj bi povprečna bruto plača v letošnjem letu porasla v primerjavi s povprečjem predhodnega leta za 4,6 odstotka. Relativno visoka rast naj bi bila posledica rasti plač v sektorju država, deloma pa tudi dviga minimalne plače, ki je vplivala tudi na rast plač v zasebnem sektorju. Zaposlenost naj bi se v prihodnje zaradi upočasnjene gospodarske aktivnosti umirjala, nanjo pa bodo vse bolj vplivala tudi demografska gibanja.

Gibanje inflacije naj bi bilo še naprej relativno ugodno. Letos naj bi porasla za 1,8 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se nekoliko zvišala.

Upoštevaje pravilo, zapisano v ZPIZ-2, za izračun odstotka redne uskladitve pokojnin, naj bi se februarja 2020 pokojnine in denarna nadomestila iz invalidskega zavarovanja, če bodo uresničene napovedane rasti bruto plače in cen življenjskih potrebščin, povečale za 3,5 odstotka.

Za izredno uskladitev potrebno soglasje vlade

Poleg redne uskladitve pokojnin pa ZPIZ-2 omogoča tudi izvedbo izredne uskladitve pokojnin. Navedena uskladitev pa v primerjavi z redno ni obvezna. Zavod jo lahko izvede le, če z njo predhodno soglaša vlada. Zato da zavod lahko zahteva od vlade privolitev za izvedbo takšne uskladitve, pa ZPIZ-2 določa izpolnitev enega izmed naslednjih pogojev:

  • ugotovljeno pozitivno gospodarsko rast bruto domačega proizvoda v predhodnem koledarskem letu ali
  • dve leti zaporedoma nižjo rast najnižje pokojninske osnove od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem pred tem.

Če vlada poda soglasje za izvedbo izredne uskladitve, za katero so bili izpolnjeni zakonski pogoji, jo mora zavod opraviti na način, določen za redno uskladitev.

Zavod je glede na pozitivne gospodarske rasti v preteklih letih izvedel izredne uskladitve pokojnin v letih 2016, 2017 in 2018, opravljena pa bo tudi letos. Njihova izvedba pa ni temeljila na določbah sistemskega zakona, temveč so višino uskladitev določali veljavni zakoni o izvrševanju državnega proračuna, ki so razen uskladitve v letošnjem letu predpisovali tudi roke izvedbe.

V uvodu smo omenili jesensko analizo za 2019, s katero je napovedana pozitivna gospodarska rast tako v letošnjem kot tudi naslednjih dveh letih. To pomeni, da bodo, če bodo te napovedi uresničene, v letu 2020 in naslednjih dveh letih izpolnjeni zakonski pogoji za ponovne izvedbe izrednih uskladitev pokojnin.

Kot pa vse kaže, izvedba take uskladitve v letu 2020 znova ne bo opravljena na način, določen v ZPIZ-2. Vlada je namreč na seji konec septembra obravnavala in sprejela Predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin. Posredovala ga je v obravnavo državnemu zboru po nujnem postopku zato, tako je zapisano v uvodu, da se »preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države«.

Navedeni predlog zakona, ki obsega sedem členov, v 6. členu določa, da naj bi se decembra 2020 pokojnine in drugi prejemki, določeni v ZPIZ-2, razen letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo, poleg redne uskladitve v tem letu izredno uskladili, če bo gospodarska rast v letu 2019 presegla:

  • 3 odstotke za 1 odstotek,
  • 4 odstotke za 1,5 odstotka in
  • 5 odstotkov za 2 odstotka.

Gospodarsko rast ugotavlja Surs, vlada pa sklep o tem objavi v Uradnem listu RS do 30. septembra 2020.

V navedenem členu pa je zapisana tudi zaveza Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., ali njenemu pravnemu nasledniku, da v letih 2020 in 2021 vsako leto najpozneje do 27. septembra nakaže zavodu 50 milijonov evrov. 

Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije z amandmajem predlaga spremembo 6. člena zakona tako, da naj bi bila izredna uskladitev pokojnin v višini 1 odstotka zagotovljena, če bo gospodarska rast v letu 2019 presegla 2,5 odstotka, v višini 1,5 odstotka pri gospodarski rasti, višji od 2,5 odstotka, ter v višini 2 odstotkov, če bo gospodarska rast presegla 4,5 odstotka. Poleg tega pa predlaga tudi črtanje drugega odstavka. Na ta način naj bi bilo omogočeno izpolnjevanje obveznosti iz Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki že zdaj Kapitalsko družbo, d. d., zavezuje k vsakoletnemu izplačilu sredstev zavodu v višini 50 milijonov evrov do 29. septembra. Dopolnitev zakona o predlagani spremembi pogojev za izvedbo izredne uskladitve podpira po informacijah, posredovanih javnosti, celotna vladna koalicija.

Jože Kuhelj 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media