Zelišča za pomiritev in sprostitev
Materina dušica
Stres je naravni pojav v telesu in nanj se vsak izmed nas odziva drugače. Moderen življenjski slog prinaša prekomeren stres, ki se kopiči in nam lahko škoduje. Vendar pa ni vsak stres z biološkega vidika negativen, lahko je tudi nevtralen in celo pozitiven.
Na stres vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Zadnji vključujejo fizično okolje, vključno s službo, odnosi z ljudmi, domom in vsemi izzivi, pričakovanji in težavami, s katerimi se dnevno spopadamo. Med notranje dejavnike, ki določajo, kako se bomo spopadli s stresom, pa spadajo prehrana, zdravje, telesna pripravljenost, čustveno stanje in količina spanja ter počitka, ki ga imamo na voljo.
Poznamo kratkotrajni ali občasni stres in dolgotrajni ali kronični stres. Neintenziven kratkotrajni stres na človeka vpliva spodbudno: spodbuja tvorbo novega spomina, ustvarjalno razmišljanje, dinamičnost, motiviranost za delo, zato mu tudi pravimo pozitivni stres. Dolgotrajen, ponavljajoč se in intenziven stres brez ustreznega počitka in obnove organizma utruja in vodi v izčrpanost, to je negativna oblika stresa.
Pomembno se je naučiti prepoznavati, kdaj smo izpostavljeni preveliki količini stresa. Najnevarnejše pri stresu je, da se počasi in postopno kopiči, tako se ga navadimo. Za kronični stres je značilna stalno zvišana količina izločenega kortizola, ki je odgovoren za presnovne spremembe in bolezni (sladkorna bolezen, zvišana raven maščob, debelost), zmanjšano sposobnost imunskega odziva (imunska oslabitev), psihične znake (napetost, razdražljivost, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje volje, neorganiziranost ...).
Simptomi stresa
– Telesni simptomi: glavobol, vrtoglavica, vznemirjenost, nespečnost, utrujenost, slabotnost, občutek napetosti v mišicah, razbijanje srca, slaba prebava, krči, driska, zaprtje, motnje spanja, povečano znojenje, suha usta.
– Čustveni simptomi: poslabšana koncentracija, neorganiziranost, pozabljivost, izguba smisla za humor, napetost, živčnost, strah, črnogledost, samokritičnost, agresivnost, zmanjšana ustvarjalnost, občutek manjvrednosti, izguba motivacije.
– Vedenjski simptomi: vzkipljivost, razpoloženjska nihanja, površnost pri delu, zloraba alkohola in drog, povečano kajenje, grizenje nohtov, preklinjanje, jok, občutek nekoristnosti, nezaželenosti, izogibanje družbi in beg v samoto.
Za premagovanje stresa najdemo v naravi nekaj učinkovitih pripomočkov. Lahko pomaga že sprehod v naravi. Od naravnih sredstev je človek pomirjen, ne pa omamljen in ne postane odvisen. Za obvladovanje notranjega pritiska koristijo še avtogeni trening, torej učenje sproščanja, pametna razdelitev razpoložljivega časa in uporaba zdravilnih zelišč.
Zelišča za pomiritev živčne napetosti
Baldrijanova korenina pomirja vse oblike živčne razdraženosti, blaži krče, uravnava motnje krvnega obtoka in delovanje srčne mišice, odpravlja nespečnost.
Hmelj vsebuje snovi, podobne estrogenu. Pomirja nekoliko manj od baldrijana, vendar posebno dobro uspava in blago stimulira želodec.
Melisa odganja tesnobo, krepi spomin, odganja črne misli, stiske kot tudi fiksne ideje.
Sivkini cvetovi pomirjajo nemirno razbijanje srca, blažijo migrene in glavobole, pospešujejo prebavo.
Poprova meta pomirja živce in jih krepi, pomaga sproščati črevesne pline, hkrati tudi pomirja.
Materina dušica izboljšuje koncentracijo, blaži glavobole.
Plahtica pomirja in pripomore k zdravemu in trdnemu spancu.
Rožmarin krepi živce, pomirja, pospešuje prekrvavitev.
Šentjanževka blaži strah in nemir. Učinkovita je pri lažjih oblikah depresije. Učinek proti potrtosti in za vedrejše razpoloženje se pokaže šele čez nekaj mesecev.
