Kranj, osrednji prostor slovenstva
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Srebrni uhani, Kranj, farna cerkev grob 145, 8. stoletje.
Slovani so bili v času prve naselitve del mogočne vojske avarskega kaganata, ki je z uničenjem starih mest na Balkanu in ostankov rimske države zaznamovala konec antične dobe. Kranj je bil eno redkih naselij na ravnini, ki se je izognilo uničenjem po padcu zahodnega rimskega cesarstva.
Zaradi svoje strateške lege je postal pomembno upravno in močno vojaško središče za celo pokrajino. V 6. stoletju je Karnij, kot se je tedaj mesto imenovalo, postal pomembna vojaška postojanka Langobardov. Ti so se najkasneje v začetku 7. stoletja odselili v Italijo in ustanovili svojo državo. Na pomolu med Savo in Kokro je ostalo staroselsko, romanizirano in večidel krščansko prebivalstvo. Tačas je tam, kjer danes stoji kranjska farna cerkev, že stala zgodnjekrščanska cerkvica sv. Kancijana s krstilnico in sčasoma je okoli nje začelo nastajati tudi novo pokopališče. Med redkimi najdbami iz zgodnjih staroselskih grobov so srebrni uhani s tremi votlimi priveski.
Slovanski živelj se je tačas ustalil v okolici staroselskega Kranja. Vasi s preprostimi prebivališči, vkopanimi v zemljo, so zrasle na robovih rodovitnih polj, v bližini pa so ležala pokopališča, kot so primeri na Gorenji Savi, v Srednjih Bitnjah, Drulovki, na Mlaki. Na pokopališču okoli farne cerkve se prvi slovanski pokopi pojavijo šele kakšno stoletje kasneje, tj. konec 8. ali v začetku 9. stoletja. Prepoznamo jih po značilnih uhanih in obsenčnih obročkih, ki so jih nosile slovanske žene nanizane na trakovih okoli glave. V naslednjih dveh stoletjih je nastalo najobsežnejše staroslovansko grobišče v Vzhodnih Alpah. V številnih grobovih so bile pokopane žene z nakitom, izdelanim v Panoniji ali na Zahodu. Mnogi predmeti so prišli v naše kraje z živahno trgovino, ki jo od 7. stoletja omenjajo tudi pisni dokumenti.
Okrasna zaponka, srebrni uhani, Kranj, farna cerkev, groba 237 in 171, 10. stoletje
Na podlagi arheoloških najdb je mogoče zanesljivo prepoznati tudi obstoj domačih delavnic. To dokazuje v prvi vrsti nakit z značilnim okrasom, ki ga ne poznamo od drugod, kot tudi številni ostanki raznih delavnic, kjer so predmete izdelovali. Posebej priljubljeni so bili obsenčni obročki z votlimi kroglicami in steklenimi jagodami, luničasti uhani, okrašeni z vrezanimi ornamenti in emajlom, emajlirane okrasne zaponke itd.
Staroslovanska ostroga, odkrita na Ajdni, zgodnje 9. stoletje
Grobne najdbe so bile do pred kratkim edini vir našega poznavanja tedanjega življenja. Prizori, upodobljeni na uhanih in sponkah, kot so drevo življenja, ptici ob vodnjaku, orel ali pa Daniel med levi, so svetopisemske in evangelijske podobe iz Mojzesove knjige, Knjige psalmov, Visoke pesmi, Janezovega evangelija in Apokalipse. Neznatni predmeti so ne le priča visoke ravni obrtnega znanja tedanjega prebivalstva, temveč zrcalijo tudi njihovo bogato, že vsaj deloma krščansko duhovno kulturo.
Na bližnjem Gradišču nad Bašljem so bili odkriti številni ostanki bivališč, posodje, nakit in predvsem ostanki prestižne vojaške opreme. Železne uzde in konjska oprava s srebrnim vkovanim okrasjem, včasih tudi s pozlato, je po mojstrski izdelavi in blišču primerljiva s knežjo opremo frankovskih veljakov in slovanskih vzhodnih kneževin.
Kneževina Karniola je bila vpeta v živahne politične in gospodarske tokove zgodnje Evrope. Na začetku so bile to močne vezi s panonskimi slovanskimi kneževinami in Bizancem. Po času Karla Velikega in krvavo zatrtem uporu Ljudevita Posavskega pa so prevladali zahodni vplivi. Iz pisane mešanice ljudstev in kultur so pognale kali sodobnega slovenstva: Kranj je postal njegov osrednji prostor.
