Nujne so sistemske spremembe
Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) je ob mednarodnem dnevu starejših na vlado naslovil pismo z zahtevami upokojencev, saj se kot največja nevladna organizacija starejših zavedajo, da je treba k problematiki pristopiti sistemsko. Podobno pismo so kasneje poslali tudi poslankam in poslancem Državnega zbora RS v zvezi s spremembami predvidenega zakona o poslancih. Vsebino Zdusovih zahtev povzemamo v nadaljevanju.
Janez Sušnik, predsednik Zdusa, je spomnil, da je Zdus že v lanskem letu med nujne ukrepe za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev uvrstil tudi izplačilo letnega dodatka v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kar pa se ni udejanjilo. »Zahtevamo, da vlada spoštuje sistemski zakon in izplača letni dodatek vsem upravičencem v skupnem znesku 178 milijonov evrov, kot je določeno s koalicijsko pogodbo,« je poudaril in zahteval tudi izredno uskladitev pokojnin. Letni dodatek naj se izplača v dveh oziroma največ treh razredih, poleg tega pa naj se razbremeni obdavčitve. »Če je bilo mogoče razbremeniti regres za delovno aktivno prebivalstvo, bi bilo prav ravnati enako pri upokojencih. Naj opozorimo na dejstvo, da velik del upokojencev letni dodatek porabi za poplačilo rednih mesečnih obveznosti. Razbremenitev obdavčitve se lahko izvede v paketu davčnih sprememb.«
Poleg tega so Zdusove zahteve še naslednje:
- Vlada naj odpravi anomalije glede višine varstvenega dodatka (do katerega so upravičeni trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali ženske, starejše od 63 let, in moški, starejši od 65 let, ob upoštevanju pogojev) kot socialnega transferja. Varstveni dodatek znaša 591 evrov. Nerazumno in sploh diskriminatorno do upokojencev je, da varstveni dodatek presega minimalno pokojnino za 40 let dela brez dokupa, ki v letu 2019 znaša 530 evrov. Zdus predlaga, naj se v primeru ohranitve zneska varstvenega dodatka nemudoma dvigne minimalna pokojnina na 600 evrov.
- Naj se 95. člen dopolni z novim 4. odstavkom, ki bi določil sistemsko financiranje z »upokojenskim evrom« za delovanje upokojenskih in invalidskih organizacij na državni ravni, ki si prizadevajo predvsem za izboljšanje položaja upokojencev na področjih gmotnega položaja, zdravstva, sociale, bivanjskega standarda in humanitarne dejavnosti.
- V 142. a členu ZPIZ 2 naj se uzakoni, da so organizacije na državni ravni upravičene do dodatka iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za šport, rekreacijo, gibalno kulturo in kulturo v višini od 190 do 200.000 evrov, kot je bilo to zadnjih 20 let. Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da ni zakonske podlage, zato dodatki več niso mogoči.
- Od leta 2020 naprej naj se pokojnine redno usklajujejo po sistemskem zakonu (105. člen ZPIZ 2). V letu 2025 mora minimalna pokojnina za 40-letno delo brez dokupa preseči mejo revščine.
- Izredna uskladitev za leto 2019 naj bo najpozneje v mesecu oktobru, in ne v mesecu decembru 2019, kot je določeno. Gre za nekaj več kot 7,2 milijona evrov za 620.000 upokojencev. Gospodarska rast je bila ugodna, in ni razloga, da se ta ukrep ne bi izvedel.
- Upokojencem naj se v obliki izrednega usklajevanja pokojnin povrne za 7,2 odstotka iz naslova neusklajenih pokojnin od leta 2010 do 2016. Prvotno stanje zaradi neusklajevanja je bilo 8,6 odstotka.
- Nujen je sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi. Prav tako je treba upoštevati vrzel v domovih za starejše in nameniti sredstva za gradnjo novih domov, kar se že dolgo ni zgodilo.
- Nujna je ponovna uvedba pogrebnine za vse svojce umrlih, ki poskrbijo za pokop. Znašala naj bi 530 evrov. Trenutno jo prejmejo le socialno ogroženi v znesku 890 evrov.
V pismu poslancem je Janez Sušnik v imenu Zdusa še zapisal, da je vlada v času, ko varčuje na plečih starejših in revnejših, po navedbah Računskega sodišča RS »74 milijonov evrov našega denarja brez slabe vesti potrošila za raziskavo projektov zakona o dolgotrajni oskrbi. Programu Starejši za starejše, za katerega potrebujemo 400.000 evrov, s katerim olajšamo življenje marsikateremu starejšemu z nizko pokojnino, ki si ne more privoščiti doma za ostarele, oskrbe na domu, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nameni 240.000 evrov.« Okrcal je tudi poslance: »Že vaša kilometrina, 142.000 evrov, bi omogočila, da bi lahko naših 3500 prostovoljcev osrečilo vse, ki to pomoč zaradi nizkih pokojnin še kako potrebujejo, in bi prostovoljcem zagotovilo vsaj en par čevljev na vsakih pet let za vse njihove prehojene kilometre.«
OKVIR: Za boljši bivalni standard starejših
Naj dodamo, da pri programu Starejši za starejše, ki deluje že 15 let, sodeluje 300 od 512 društev upokojencev. Prostovoljke in prostovoljci obiskujejo krajane, starejše od 69 let, na njihovih domovih, jih povprašajo o tem, kako živijo, in jim poskušajo organizirati pomoč, če jo potrebujejo. Tako imajo realne podatke s terena, kako starejši ljudje živijo in kakšno pomoč potrebujejo in si jo želijo, vendar pri pripravi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi Zdus ni sodeloval.
Hkrati na Zdusu opozarjajo, da starejši nimajo vpliva na oblikovanje stanovanjske politike. Opozarjajo, da nimamo niti vzpostavljenega registra javnih stanovanj niti pregleda nad višino najemnin. Veliko starejših živi v prevelikih stanovanjih oziroma hišah, ki jih ne morejo ogrevati niti vzdrževati. Sami se težko odločijo za menjavo stanovanja za manjše in primernejše, teh pa tudi na trgu ni dovolj. Zdus predlaga, da bi država izboljšala pogoje za energetsko in funkcionalno prenovo večstanovanjskih stavb, v katerih pretežno živijo upokojenci. Na ministrstvu za okolje naj bi uredili javno službo za menjavo stanovanj. Tako bi starejši imeli pomoč pri teh postopkih in bi se počutili varnejše. Prav tako bi morala država starejšim lastnikom z nizkimi dohodki omogočiti prenovo stanovanja. Tako bi lahko dlje živeli na svojem domu. Na Zdusu si želijo tudi financiranje svetovalne mreže za reševanje bivalnih težav starejših ljudi, za njihovo ozaveščanje in opolnomočenje. Naj spomnimo, pred leti je na Zdusu že delovala bivanjska posvetovalnica.
A. Ž.
Z mednarodne konference o vseživljenjskem učenju
Ob zasedanju generalnega sveta EURAG-a v Moskvi je potekala mednarodna konferenca, ki se je ukvarjala z vprašanji vseživljenjskega učenja in izobraževanja s posebnim poudarkom na možnostih starejših oseb.
Prisotnih je bilo več kot 200 udeležencev, raziskovalcev, univerzitetnih predavateljev, praktikov s področij izobraževanja, pedagogike, andragogike, uprave, javnih služb, vodenja delovnih procesov, kadrovanja, socialnega dela, zdravstvene oskrbe, vodenja projektov, raznih nevladnih pobud in organizacij, prostovoljnega dela in seveda članov Zveze ruskih upokojencev. Obravnavali so različne teme, od zdravega življenja in dolgoživosti do vključevanja informacijske tehnologije, ki lahko pomeni izziv za razvoj ali samoizolacijo.
Presenetljivo veliko je bilo število mlajših oseb, raziskovalcev in drugih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vprašanji staranja in učenja. Ugotavljam, da se v Rusiji tako v znanosti kot praksi veliko ukvarjajo z izobraževanjem in učenjem in so razmisleki o tem delovanju države in družbe zelo podobni ugotovitvam, ki jih spremljamo v Sloveniji in drugih državah zahodne Evrope. Imajo tudi nekaj specifičnosti, tako za ženske velja, da so starejše že v starosti več kot 55 let, moške pa šele, ko so stari več kot 60 let. Zavedajo pa se, da ob daljšanju življenjske dobe ta opredelitev ne bo dolgo zdržala. Sama sem predstavila Akcijski načrt uresničevanja slovenske Strategije dolgožive družbe. Poudarila sem predvsem ukrepe, ki omogočajo starejšim osebam dostop do učenja in izobraževanja, načine ozaveščanja vseh generacij in družbenih skupin o tovrstnih potrebah ob razvojnih spremembah, stimulacije za vlaganja v znanje še zaposlenih in že upokojenih starejših oseb, programe za posebne ciljne skupine, ukrepe aktivne politike zaposlovanja, potrebo po ustvarjanju družbenega in fizičnega okolja, ki omogoča udeležbo v programih, ter potrebo po drugačnem modelu izobraževanja od obstoječega za vse generacije.
Podpis: Pred uradnim delom zasedanja so predstavnike EURAG-a z ljudsko pesmijo pozdravile ljudske pevke.
