Gospodarstvenik in ljubitelj kuhanja
Benjamin Besednjak iz Šempetra pri Gorici usmerja svojo poklicno in zasebno pot z mirno odločnostjo in veliko mero človeške topline, obogatil pa jo je z različnimi in med sabo navidezno nepovezanimi dejavnostmi. Sam pravi, da je po duši predvsem gospodarstvenik.
Po nižji gimnaziji je leta 1950 opravil tečaj za knjigovodjo in se nato zaposlil v Poverjeništvu za obrt in industrijo v Novi Gorici, kmalu pa je bil premeščen v Okrajno mehanično delavnico v Šempetru pri Gorici. Delal je na področju financ in računovodstva, leta 1960 je postal glavni računovodja podjetja Agromotor, dobri dve leti kasneje pa je bil imenovan za direktorja družbe Poligalant Volčja Draga, kjer je prestal štiri reelekcije. Krog njegovih ožjih sodelavcev je praktično vseh sedemnajst let, kolikor je tam služboval, ostal isti. Zadovoljen je, da je v času njegovega vodstva podjetje doseglo pomemben razvoj.
»Bil sem strog direktor,« prizna. »Če sem uslužbence v pisarni zalotil pri kavi ali morda kozarcu, sem jih hitro opomnil, da v nadstropju pod njimi delajo delavci za tekočim trakom in pod normo, in kaj bi si mislili, če bi jih opravki zanesli v pisarne, in videli, kako se tu vedejo.« Bil je pobudnik za ustanovitev poklicne šole za ozka profila plastikar in pripravljavec kemikalij in je na njej tudi predaval.
Poklicno pot je nadaljeval na medobčinski Gospodarski zbornici za severno Primorsko, kjer je bil štiri leta predsednik. Ob delu je opravil šolo za računovodje in nato doštudiral na višji šoli za organizacijo dela. Njegovo poklicno udejstvovanje je vselej presegalo meje delovnega mesta, ki ga je opravljal, med drugim je sodeloval v številnih komisijah na nivoju občine, v okviru gospodarske zbornice in poklicnih združenj. Vseh zadolžitev se niti ne spomni, še manj pa številnih nagrad in priznaj, ki so mu bile dodeljene na različnih nivojih. Ne more pa mimo dveh, ki nosita Titov podpis: to sta red dela s srebrnim in kasneje še z zlatim vencem.
Kuharske knjige
Bilo mu je petdeset let, ko je moral zaradi bolezni končati poklicno pot. Tedaj so prišle na vrsto druge strasti. Prijatelji, ki so ga s skupnih druženj poznali kot dobrega kuharja, so ga pregovorili, da je začel pisati kuharske knjige. Prve so nastale v sodelovanju s primorskimi podjetji, ki so na ta način promovirala svoje izdelke: recepti za testenine so plod sodelovanja z družbo Mlinotest, za suhomesne izdelke z MIP-om, družbi Šampionka so bile zanimive jedi z gobami in domačim kisom, Primexu divjačina. Izdane so bile v neverjetno visokih nakladah, tudi 10.000, in doživele ponatise ter prevode v italijanščino, angleščino, srbohrvaščino. Pomenljivo je, da so recepti za testenine zanimali tudi poslovnega partnerja iz Italije, ki je proizvajal stroje za izdelavo testenin in je poskrbel za izdajo v italijanščini. Izmed vseh pa najraje omeni knjigo, izdano leta 2001 v soavtorstvu z znano botaničarko baronico Jeleno de Belder Kovačič, z naslovom Praznovanje pomladi.
Ideje za recepte je dobival ob družabnih priložnostih, če mu je bilo kaj posebej všeč, se je znal pozanimati pri chefu katere izmed uglednih restavracij. Njegovi recepti nosijo dve značilni noti: preprostost in vezanost na okolje, iz katerega izhaja avtor, torej Primorsko, kar se odraža pri sestavinah, posebej zeliščih.
Omeniti velja še dve strasti, ki jima je predan: gobarstvu in športu. Prva je povezana z njegovim veseljem do kuhanja in je še do pred kratkim vodil delavnice na temo Jedi z gobami. V mladih letih je igral v nogometnem klubu Šempeter, kasneje pa je pri istem klubu treniral pionirje in mlajše mladince.
Zdi se, da se v življenju Benjamina Besednjaka vse dogaja premišljeno. Ko je pri 86 letih spoznal, da ne more več biti sam doma, je mirno sprejel dejstvo, da gre v dom. Tako je od letošnjega septembra nastanjen v Medichotelu v Renčah. Pohvali njegovo osebje in čistočo. Ker ne vozi več avtomobila, ne more vsak dan k ženi Anki, ki je v domu v Novi Gorici, kot je to počel zadnji dve leti. Zato je toliko bolj hvaležen svojcem, ker mu vsak teden omogočijo srečanje z njo. »Spet se dobivava kot fant in dekle,« doda z nasmehom.
