Živeti kot ti narekujeta srce in duša

Zgodbe | dec. '19

Malo je zakoncev, ki so skupaj 70 let, še manj pa je tistih, ki bi se še sami peljali na izlet ali nakupovanje s svojim avtomobilom. Zakoncema Amaliji in Ivanu Basletu iz Šentruperta v Savinjski dolini je to dano, saj ima Ivan pri 96 letih še vedno vozniško dovoljenje in z veseljem vozi.

Amalija, kličejo jo Malči, se je rodila v družini Šketa v Orli vasi 19. julija 1927, Ivan Basle pa je bil rojen 15. marca 1923 v Šentrupertu. Poznala sta se že kot otoka, saj sta hodila v isto šolo. Takrat življenje ni bilo postlano z rožicami, vmes je prišla še druga svetovna vojna, ki je Ivana kot mobiliziranca pahnila na fronto v Afriki, kjer je poveljeval nemški feldmaršal Erwin Rommel. Amaliji pa so leta 1942 okupatorji ubili očeta in brata, mamo in enega brata so odpeljali v Auschwitz, drugega pa v taborišče v Mauthausnu, tri leta pa je bila tudi sama v izseljeniškem lagerju. Po vojni je moral Ivan še v Skopje na služenje vojaškega roka, kjer je bil samo šest mesecev, saj je Tito v času spora s Stalinom dal ukaz, da so nadaljnjega služenja oproščeni vsi mobiliziranci. Ivan je tako prišel domov in se kmalu zaposlil pri Avtobusnem prometu Celje, poznejšem Izletniku. Bil je tehnični vodja in v njegovem času so zgradili Golte in Celjsko kočo, kasneje pa je služboval še v Ljubljani. Na tiste čase ima lepe spomine, hkrati pa ga žalosti, da je »njegovo« nekdanje podjetje propadlo in zdaj deluje pod drugim lastništvom in imenom.

Z Amalijo, ki je delala na pošti v Celju, sta se 1. oktobra 1949 poročila in si ustvarila družino na njegovem domu v Šentrupertu, kjer dela nikoli ni manjkalo, saj sta poleg službe tudi kmetovala. Imeli so tudi hmelj kot večina kmetov v dolini, tako da je bilo veselo v času obiranja. Kot se je Ivan pošalil, je Amalija kuhala, on pa je skrbel za obiralke. Zanimiva pa je tudi anekdota z njunega poročnega dne. Poroka je bila v Celju, kamor se je Ivan od doma pripeljal skupaj s svakom, ki je že imel svoj avtomobil. Amalija je pred poroko želela še k frizerju, vendar je takrat v Celju zmanjkalo elektrike, zato si je morala pričesko urediti kar sama. Pa je poroka vseeno bila, prav tako tudi slikanje pri legendarnem Foto Pelikan. Niti v sanjah pa takrat nista mislila, da bosta skupaj dočakala toliko let. In tako veliko družino, saj imata poleg sinov Danila in Ivana še tri vnukinje in vnuka ter že štiri pravnuke in pravnukinjo.

Ko sem ju vprašal, kakšen je njun recept za tako dolgotrajno zvezo in visoko starost, je Ivan izstrelil: »Ubogaj svojo ženo, dokler jo imaš.« Zraven pa je bolj tiho dejal, »in obratno«. Žena Amalija pa je svetovala: »Treba je delati, kar se ti zdi prav, in živeti, kot ti narekujeta srce in duša.« Očitno je to tudi delovalo, saj sta pri 92 in 96 letih povsem samostojna, skrbita za hišo, vrtnarita, rada pa se usedeta v avto in se odpeljeta po opravkih in na kakšen krajši izlet.

Besedilo in fotografija: Darko Naraglav


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media