O rožičih, s katerimi ne vemo, kaj bi
Drevo rožičevca (Ceratonia siliqua) raste v toplih krajih. Največ rožičev pridelajo v Španiji in velike količine še v Italiji. V Sredozemlju mu pravijo carob, tudi keras, iz hebrejske besede harubh. V nemško govorečih krajih je kar kruh sv. Janeza (Johannisbrotbaum), ime pa izvira iz časov Janeza Krstnika, ko je ta svetnik v puščavi menda živel od rožičev. Sladki rožiči so priljubljena hrana oslov, konj in prašičev, da je res tako, lahko beremo celo v Svetem pismu.
Sprva zeleni stroki jeseni porjavijo in tako dozorijo. Skoraj polovica vseh sestavin v strokih je sladkorjev, kjer prednjači saharoza (dobrih 40 odstotkov), seveda so rožičevi stroki bogati tudi z beljakovinami (do 8 odstotkov), vlakninami več vrst in minerali (predvsem kalcijem, kalijem, železom, cinkom in magnezijem). Ne vsebujejo kofeina in le okoli 7 odstotkov maščob, v kakavu jih je na primer trikrat več. Rožičev prah je odličen nadomestek kakava, predvsem v manj mastnih in kakavovih pripravkih za napitke ter v dietnih čokoladah. V nekaterih izdelkih z njim nadomestijo kar polovico kakava.
Zaradi obilja vlaknin in pektina so rožiči odlična pomoč pri težavah z odvajanjem blata. Ob vsem telo čistijo strupov in pomagajo krotiti višek holesterola iz hrane.
Rožičev prah je aditiv v živilski industriji (pod oznako E 410, z imenom carob gum ali locust bean); pod določenimi pogoji celo v proizvodnji ekoloških (organskih) prehrambnih izdelkov. Največ kot sredstvo za zgoščevanje, sladilo ali stabilizator, zlasti v proizvodnji lizik, bombonov in energijskih pijač.
V domači kuhinji smo glede rožičev bolj boječi in zaradi strokov, ki jih najdemo v Miklavževi vrečki, hitro zastrižemo z ušesi. Le pogumno – če le tretjino pšenične moke v pecivu zamenjamo z rožičevo, dobi pecivo povsem nov okus, za nameček je prehransko bogatejše. Domača granola z nekaj žlicami rožičeve moke naenkrat postane »čokoladnega« okusa. S toplim mlekom in nekaj žlicami rožičevega prahu pa dobimo krepčilni napitek, ki ga na mrzel zimski dan z veseljem popijemo tako mali kot veliki.
Kaj storiti z rožičevimi stroki?
Stroke najprej umijemo in nato 10 do 15 minut kuhamo v manjši količini vode, da se nekoliko zmehčajo. Zmehčane stroke razlomimo in jim odstranimo neužitna semena. Kose še vlažnih rožičev zdaj grobo zmeljemo v mešalniku, nato prestavimo v pekač in damo v pečico, segreto na 50 do 60 stopinj. Ko so ti na otip suhi, jih v manjših količinah zmeljemo v mlinčku za kavo ali mlinčku za moko. Koščki rožičev so zelo trdi, zato meljemo res postopno in v manjših količinah, sicer bo mlinček onemogel. Dobljeni prah po želji še presejemo, da odstranimo morebitne preostale večje koščke, in nato shranimo v kozarec. Iz dveh rožičevih strokov dobimo približno 30 g (2 žlici) prahu.
RECEPTA
Rožičev topli napitek
Za 1 osebo (približno 2,5 dl napitka) potrebujemo:
2 dl mleka
cimet
muškatni orešček
2 zvrhani žlički finega rožičevega prahu
Priprava: Mleko nalijemo v kozico in pristavimo. Med segrevanjem dodamo cimet, muškatni orešček in rožičev prah. Dobro premešamo in nalijemo v skodelico.
Različica: Dodamo še vaniljev sladkor, klinčke, ingver, zelo sladkosnedi pa si naj napitek še sladkajo z navadnim sladkorjem ali medom.
Opomba: Otroci imajo takšen napitek izredno radi, ker ima čokoladi/kakavu podoben okus in vonj.
Rožičeve kroglice s suhimi slivami in semeni
Za 25 kroglic potrebujemo:
100 g različnih semen (sončnična, bučna itd.)
150 g mehkih suhih sliv brez koščic
2 žlici medu
50 g finega rožičevega prahu
ščepec soli
posip: kokosova moka, rožičev prah, mleti orehi ipd.
Priprava: Semena grobo zmeljemo v mešalniku, suhe slive pa drobno narežemo. Vse stresemo v posodo, dodamo med, rožičev prah in sol ter dobro premešamo. Če imamo čas, zmes pustimo počivati na hladnem pol ure, da se dobro poveže. Z rokami oblikujemo kroglice. Vsako povaljamo v posipu, kot so kokosova moka, mleti orehi ali lešniki, mleta semena ali rožičev prah.
