Čez goro k očetu
Na zadnji pohod v letošnjem letu se bomo podali na Koroško. Tesno je povezan s pisateljem Prežihovim Vorancem, a tokrat ne bomo hodili po njegovih poteh, temveč po poti njegove žene in hčerk.
Tako se glasi del zapisa resnične zgodbe o pogumni ženski, ki se je na srečanje s svojim možem odpravila čez zasnežene hribe skupaj z dvema hčerkicama, da bi se družina po skoraj treh letih končno spet srečala in skupaj preživela božič: »Mrzla decembrska noč leta 1932. Skozi temno noč božičnega večera se med gorskima gmotama Olševe in Pece v sneg odeti in neposeljeni pokrajini opotekajo tri drobne postave. Mati s hčerkama se v okrilju teme trudi prebiti iz Slovenije na avstrijsko Koroško v Železno Kaplo. Z nadčloveškimi napori ju mati bolj vleče kot nese s seboj. Štirinajst ur traja trpljenje in na preizkušnji je ženska in otroška moč in vse to v želji, da bi se končno po dveh letih srečali z možem in očetom. Zaman. Le nekaj trenutkov pred prihodom ga policija aretira in srečanja ni.«
Lovro Kuhar - Prežihov Voranc je dogodek opisal v svojem potopisu Gosposvetsko polje. Črtica z naslovom Čez goro k očetu je bila sprva del tega potopisa, kasneje pa je zaradi velikega zanimanja javnosti izšla tudi kot samostojna zgodba. Ne glede na oddaljenost dogodka ostaja resnična zgodba zelo aktualna tudi v luči aktualnega političnega dogajanja in migracijskih tokov, ki pljuskajo v Evropo. Kajti Prežihov Voranc je bil domoljub, borec na soški fronti pa tudi politični migrant, saj je moral zaradi svojega političnega delovanja med obema vojnama varnost poiskati zunaj meja svoje domovine. Doma je pustil ženo in hčerki. Skoraj tri leta se niso videli, nato pa je Voranc konec leta 1932 prišel do Železne Kaple, kjer naj bi se srečali. Ker so ženi domači oblastniki kar trikrat zavrnili prošnjo za izdajo potnega lista, da bi ga skupaj z deklicama lahko obiskala v Avstriji, se je odločila, da odidejo same čez mejo prek hriba. Za okoli šest ur dolgo pot iz Kotelj do Železne Kaple so zaradi visokega snega, mraza in utrujenih deklic potrebovale kar štirinajst ur. Ko so končno prispele in naj bi se srečale z možem in očetom, je avstrijska policija Voranca le nekaj minut prej aretirala v gostilni, kjer jih je čakal, in do srečanja ni prišlo.
Enkrat podnevi, drugič ponoči
V spomin na ta pretresljivi dogodek Planinsko društvo Ravne na Koroškem v sodelovanju s Koroškim kulturnim društvom iz Železne Kaple v Avstriji že 27 let pripravlja spominski pohod, ki povezuje dve sosednji državi in prečka tudi državno mejo. Začel se je v času, ko je bila med obema državama še varovana meja, in se nadaljeval tudi potem, ko so evropske meje padle. Poteka izmenično – vsako neparno leto poteka podnevi in se začne na avstrijski strani, vsako parno leto pa je nočni pohod, ko pohodniki – tako kot v tisti mrzli zimi leta 1932 – krenejo s slovenske strani, kjer jim ob prihodu h kmetu Čemerju Avstrijci pripravijo manjšo pogostitev.
Letos bodo pohodniki na pot krenili podnevi, in sicer v soboto, 14. decembra. Avtobusi, ki jih pripeljejo, imajo zbor ob 9. uri na mejnem prehodu Holmec, od koder krenejo do Železne Kaple in naprej do Sončne Koprivne (Koprein Sennseite), kjer se pri kmetu Raztočniku začne pohod. Pot vodi do Čemerja mimo cerkvice na Lužah, okrog 14. ure pohodniki prispejo do planinske postojanke Kumer v Sloveniji, kjer je daljši postanek in možnost malice. Nato sestopijo v dolino Koprivne, kjer jih pri kmetiji Lipold počakajo avtobusi. Pohod traja od tri do štiri ure, odvisno od vremenskih pogojev. Sledi vožnja do Črne na Koroškem, kjer se v prazničnem vzdušju nadaljuje druženje z domačini, čakajo pa jih številne adventne stojnice.
Za pohodnike, ki bodo na Koroško prišli s svojim prevozom, in za domačine bo na Holmec organiziran avtobusni prevoz. Avtobusi bodo krenili iz Radelj ob Dravi, Vuzenice, Dravograda, Raven na Koroškem, Prevalj, Črne na Koroškem in Mežice. Cena povratnega prevoza je 17 evrov. Zaradi organizacije so obvezne prijave, ki jih do srede, 11. decembra, sprejema Veronika Kotnik na telefonski številki 031 441 982 in po e-pošti: veronikakotnik58@gmail.com.
