Godec iz krajev pod Snežnikom
Dobre stare viže
Ansambel Snežnik (Ivan Kompan, Jože Jenko in Danilo Čekada) pod istoimensko goro
»Sem čisti samouk, in kar se tiče not, je vse, kar znam, narisati violinski ključ,« pove harmonikar Jože Jenko. Z glasbo se je srečal že v otroštvu. Ko je bil star pet let, je oče domov prinesel staro harmoniko, igranja nanjo pa se je začel učiti kar sam. Na začetku je veliko poslušal radio, kasneje so na gramofonih vrteli plošče in se učili. »In ko nekaj znaš, tisto ne gre več iz glave. Če nas zbudite ob petih zjutraj, bomo skladbo odpeli in odigrali brez težav,« zatrdi.
Snežnik je ime primorskega ansambla, ki se je ljudem vedno predstavljal kot sestav iz okolice Ilirske Bistrice, saj kraja Šembije, kjer je vodja doma, včasih skoraj nihče ni poznal. Zdaj je precej bolj znan, tudi zaradi vsakoletnih avtomobilskih dirk. »Ker je Primorska precej povezana z Italijo, je bila zabavna glasba nekdaj bolj razvita kot narodna. A danes je na našem koncu države kar precej ansamblov, včasih pa je bil Ottavio Brajko in tu se je končalo,« opiše razvoj domače glasbe v njihovih krajih.
Prvi nastop
Trio Jožeta Jenka je imel svoj prvi nastop na Hrvaškem 9. oktobra 1982. Ta datum je za člane ansambla še vedno zelo pomemben, saj se vsako leto skupaj s svojimi prijatelji in znanci povzpnejo na goro, po kateri še danes nosijo ime. V začetni postavi sta bila še basist Ivan Kompan in kitarist France Maljevac, po trinajstih letih nastopanja se je Ivanu in Jožetu pridružil Danilo Čekada in trio je posnel niz domačih viž, ki so izšle na njihovi prvi kaseti z naslovom Trije muzikantje. Na njej je bila tudi skladba Snežnik in prav zaradi nje so se preimenovali v ansambel Snežnik ter se s skladbo Na morski peščini prvič predstavili tudi na televiziji. S kaseto so poželi veliko uspehov, najbolj pa so bili veseli prvega vabila na gostovanje po Ameriki, kamor so se kasneje odpravili še nekajkrat, bili pa so tudi v Avstraliji.
Ansambel je sodeloval tudi na festivalih narodno-zabavne glasbe v Števerjanu in na Vurberku. Še dve kaseti so izdali. Leta 1998 je izšla Brkinska slivovka, ki je vzbudila veliko pozornost. »Brkini so že okolica Ilirske Bistrice in brkinska slivovka je bila skoraj naš član, brez nje ni bilo igranja, a seveda v manjših količinah. Tako smo o tem morali napisati skladbo, ki se je tako močno prijela, da brez nje ni bilo veselice,« pove. Štiri leta kasneje je izšla še kaseta Moji gozdovi, potem pa so dočakali izid prve CD-plošče z naslovom Darilo nevesti. Pesmi, ki so jih napisali znani pisci besedil, so izbirali s premislekom, zato ne preseneča, da se je večina njihovih skladb lepo »prijela« med ljubitelji domače glasbe. V skladbah poudarjajo lepote in dobrote svojih krajev ter opisujejo ljudske običaje in navade.
Čezmejna izmenjava
Ob prazničnih treh desetletjih delovanja leta 2012 je ansambel Snežnik dočakal še izid zgoščenke z naslovom Naj pesem odmeva. Na njej so zbrane starejše uspešnice in štiri nove pesmi: Naj pesem odmeva, Za rojstni dan, Ponočnjaki in Le eno domovino, ki so jo poklonili našim izseljencem. Jože Jenko o tem pove: »Naših primorskih rojakov je v izseljenstvu ogromno, in ko smo bili tam prvič, smo z njimi navezali toliko prijateljskih stikov, da bi lahko šli tja igrat vsako leto. Občutek, ko si na odru pred njimi, je tam včasih po svoje kar malo težak. Igraš jim, spodaj pa ploskajo in jočejo. Seveda pa na koncu pride tudi prelepa sprostitev. To je treba doživeti!«
Že od nekdaj precej nastopajo na Hrvaškem, bili so že tudi v Bosni in Italiji, v svojih krajih, primorskih in notranjskih, pa najraje igrajo na veselicah, obletnicah, porokah in abrahamih, le na pogrebih jih ni, povedo. V večji meri igrajo zabavno glasbo. »A ko gremo na Hrvaško, do koder je od nas deset kilometrov, slišimo samo polke in valčke. In to naše! To je zares zanimivo, tam ni veselice brez polke, mi pa igramo tudi dalmatinsko glasbo. Čezmejna izmenjava,« se nasmeji.
Na televizijskih snemanjih in pomembnejših nastopih primorski ansambel nastopa v gorenjskih nošah ali prazničnih oblačilih. »Po svetu imajo ljudje to nošo za slovensko, in tako pač moramo biti oblečeni,« še pove.
Za njimi je torej 37 let veselega delovanja, nekaj časa so imeli tudi pevko in jih je bilo v zasedbi celo pet, pred osemnajstimi leti pa je ansambel Snežnik spet postal trio in vodja pravi, da se upajo, da bodo tako peli in igrali, dokler jim bo služilo zdravje. Kar jim seveda od srca privoščimo.
