Brezglavo zaviranje kreditiranja

dec. '19

Banka Slovenije, denarna oblast, je sklenila novembra formalno zaostriti pogoje bančnega kreditiranja prebivalstva. Protestirali so Združenje bank Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in jezili so se v bankah. Premier je Banki Slovenije očital škodljivo zganjanje panike, diskriminacijo, nečlovečnost. Večkrat jo je pozval, naj ukrep, ki ga je sprejela na lastno pest, umakne. A protesti in pozivi niso zalegli. Banka Slovenije je vztrajala pri svojem. Kar še ne pomeni, da ni ravnala narobe.

Za kakšno zaostritev pravzaprav gre? Banka Slovenije, ki mora po zakonu skrbeti za varno poslovanje bank, bankam ukazala, da morajo pri odobravanju stanovanjskih in potrošniških posojil od zdaj strogo upoštevati razmerje med dohodki in življenjskimi stroški posojilojemalca. Po plačilu obroka mora po novem posojilojemalcu za sprotno preživetje ostati najmanj 76 odstotkov bruto minimalne plače (zdaj 674 evrov), če ima otroke, pa še več. Druga novost je, da morajo biti potrošniška posojila po novem odplačana najpozneje v sedmih letih, ne več v desetih, kot je veljalo do zdaj.

Centralna banka je ob zaostritvi objavila, da je že pred letom dni izdala priporočila, s katerimi je bankam naložila večjo previdnost pri odobravanju posojil. Po njenem jih banke niso upoštevale v zadostni meri. Pri potrošniških posojilih, je poudarila Banka Slovenije, naj bi bile preveč popustljive. Prejšnja priporočila je zato spremenila v zavezujoča navodila, in to tako za potrošniška kot tudi za stanovanjska posojila.

Z gorjačo nad varčne in malo zadolžene

Zaostritev pogojev kreditiranja je kot edina podprla Zveza potrošnikov Slovenije. Po mnenju predsednice Brede Kutin je Banka Slovenije s tem, ko je poskrbela, da posojilojemalcu po plačilu obroka posojila ostane denar za preživetje, zaščitila ranljive skupine, ki so jim nekatere banke v letošnjem letu agresivno ponujale hitra visoka potrošniška posojila z oderuškimi obrestnimi merami.

Večina drugih institucij vključno z vlado pa je početju Banke Slovenije odločno nasprotovala. Premier Marjan Šarec se je oglasil večkrat, večkrat tudi pozval centralno banko, naj premisli in omili pogoje kreditiranja prebivalstva. Poudaril je, da je ukrep preveč omejevalen in enostranski, sprejet brez razprave z drugimi deležniki. Škoduje ljudem in državi, saj povzroča paniko ter zmanjšuje domačo porabo in s tem gospodarsko rast. Mladi, mlade družine in manj premožni zaradi zaostritve nikoli ne bodo prišli do stanovanja in drugih dobrin, je zapisal. Tudi s pomočjo svojih staršev ne, saj je ukrep prizadel tudi njih. »Gre za diskriminacijo?« je vprašal.

Predsednik vlade je bil kritičen tudi do vodstva Banke Slovenije. Napovedi vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, ki ga je guverner Boštjan Vasle vodil do lani, so bile črnoglede in so se izkazale za napačne, je opozoril premier. »Si Banka Slovenije želi novo recesijo? Si želi, da se ljudem življenjski standard še bolj zniža?« Denarna oblast bi morala biti bolj realna in človeška, je zapisal Šarec.

Po mnenju Stanislave Zadravec Caprirolo, direktorice Združenja bank Slovenije, je strogost Banke Slovenije nesorazmerna, pretirana in nepotrebna. Ljudje zaradi pretekle krize zelo dolgo sploh niso kupovali trajnih potrošnih dobrin. Za nakup so se začeli odločati šele potem, ko so se plače in pokojnine po dolgih letih končno začele povečevati. Posojila že ves čas praviloma redno vračajo, tako je bilo tudi v zadnji hudi krizi. Poleg tega se slovensko prebivalstvo uvršča med najvarčnejše v Evropi in z največ prihranki, hkrati pa tudi med najmanj zadolžene.

Na nespoštovanje priporočenih pravil v posamičnih bankah bi se Banka Slovenije lahko odzvala drugače, je opozorila Stanislava Zadravec Caprirolo. »Na razpolago ima več možnosti, da bi ukrepala proti tistim bankam, ki so kršile priporočila. Namesto tega je sprejela ukrep, ki je prizadel vse banke.«

Ali želijo spraviti ljudi in državo na kolena?

Izjemno kritična je bila tudi Gospodarska zbornica Slovenije. »Če bi nekdo želel napisati scenarij, kako poslabšati položaj Slovenije v letu 2020, bi predlagal prav tak ukrep,« je dejala Sonja Šmuc, generalna direktorica.

Po njenem mnenju je govorjenje centralne banke o krizi neumestno, saj vse institucije za prihodnje leto naši državi napovedujejo relativno visoko rast (2,9-odstotno, op. p.), zaposlenost je najvišja, brezposelnost pa najnižja v zgodovini samostojne Slovenije. »Tako bo tudi ostalo. Gre le za umirjanje, dobra gibanja ne bodo kar usahnila,« je dejala. 

Tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije opozarjajo, da je nenehno zastraševanje s krizo škodljivo in hkrati prozorno. »Ustvarja vzdušje negotovosti, da potem lažje sprejemajo ukrepe, ki jih želijo izvesti,« pravi predsednica Francka Četković, tudi ekonomistka. Opozarja, da veliko upokojencev že do zdaj ni najemalo posojil, ker se zaradi starosti ali nizkih dohodkov sploh niso imeli možnosti potegovati zanje ali pa jih kratko malo niso zanimala. »Je pa zaostritev pri kreditiranju prebivalstva ponovno razkrila, kako porazna je slovenska socialna slika,« pravi.

»Resničen problem je dejstvo, da so plače in pokojnine tako nizke, da ljudem ne omogočajo nakupa potrebnih dobrin,« pravi podpredsednica Zveze društev upokojencev Vera Pečnik, sicer ekonomistka. Starejši nemalokrat najemajo posojila, da pomagajo svojim otrokom. Z novo ureditvijo so postali kreditno nesposobni tudi tisti s pokojnino do 700 evrov. Takih je približno 12.000, pravi.

Za vplivnega ekonomista Veljka Boleta pa je ukrep Banke Slovenije, milo rečeno, nerazumljiv. Slovensko prebivalstvo je med tremi najmanj zadolženimi v evroobmočju. Skupni krediti prebivalstvu rastejo po 6-odstotni stopnji na leto, s čimer zaostajajo za povprečjem evrodržav. Za nameček podatki ne kažejo nobenega povečevanja slabih kreditov prebivalstvu, ravno nasprotno, pravi Bole, obseg ustreznih slabih posojil se še vedno opazno zmanjšuje, v zadnjih devetih mesecih so padli za deset odstotkov. Tveganost kredita ni odvisna od dolžine odplačilne dobe, ampak od kakovosti zavarovanja. In kar je najpomembnejše: Evropska centralna banka je, da bi po Evropi pospešila kreditiranje, ponovno začela z intervencijskim denarnim sproščanjem, Banka Slovenije pa se je dober teden dni pozneje odločila za ravno nasproten ukrep, za zaviranje kreditiranja prebivalstva.

»Centralna banka zavira segment kreditiranja, ki sploh ni problematičen, hkrati pa je tudi edini, ki pri nas raste,« pravi Bole. Opozarja, da je Banka Slovenije tudi leta 2010 sprejela podoben (nerazumen) ukrep, ki je naredil ogromno škode.

A kot rečeno, je Banka Slovenije do zdaj preslišala vse argumente in vztraja pri svojem. »Ukrep bomo spremenili, ko se bodo razmere na področju potrošniškega kreditiranja umirile, ko bomo ugotovili, da ni več potrošniških posojil, katerih obdobje precej presega 10 pa celo 15, 16 let, in ko ne bomo več govorili o zneskih, ki so popolnoma neprimerni za potrošniška posojila, 15.000 ali 16.000. Takrat bomo razmislili o umiku tega ukrepa,« je na nacionalni televiziji hladno dejal guverner Boštjan Vasle.

Banka Slovenije, ki jo vodi človek, znan po napačnih napovedih, torej ostaja gluha, vzvišena, in kot vidimo, najpametnejša. Pametnejša od vlade, Evropske centralne banke, različnih zbornic, ekonomistov in vseh drugih. Neodgovorno bi bilo, če ji ne bi od zdaj še bolj natančno in kritično gledali pod prste.

 Nizka višina posojil

Zgovorni so podatki o višini potrošniških posojil, ki jih je centralna banka sklenila zavreti. Po navajanju Banke Slovenije je bila najpogostejša višina odobrenega potrošniškega kredita konec lanskega leta 5.000 evrov.

Koliko kreditno nesposobnih?

Zaostritev kreditiranja bo prizadela zelo širok krog populacije, najbolj pa najšibkejše, po oceni Združenja bank Slovenije več kot 300.000 bančnih komitentov. Kreditno nesposobne bodo na primer štiričlanske družine, kjer imata starša neto plačo nižjo od 928 evrov, in večina upokojencev. Ne le upokojenci z nizko, pač pa tudi tisti s povprečno pokojnino. V bankah se bojijo, da se bodo zavrnjeni zatekli na sivi in črni finančni trg, kar bi bilo lahko za marsikoga pogubno.

Besedilo: Mija Repovž, fotografija: Shutterstock


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media