Kdaj v pokoj in kaj je dobro pri tem upoštevati

Dobro je vedeti | dec. '19

Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu. Pri odločitvi za uveljavitev pravice v letošnjem ali naslednjem koledarskem letu je koristno upoštevati vse dejavnike, ki lahko vplivajo na višino pokojnine oziroma drugih prejemkov. Zaradi predvidenih sprememb zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2020, je odločitev za izbiro pravega datuma še toliko pomembnejša.

Predvideno sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2I), ki naj bi začel veljati 1. januarja 2020, bo imelo vpliv na višino pokojnine upokojencev, ki se bodo upokojili po ZPIZ-2. Za tiste, ki se bodo upokojili po ZPIZ-1, pa na odločitev o datumu upokojitve vpliva manj dejavnikov. Nekatere osebe izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do pokojnine tako po ZPIZ-1 kot tudi po ZPIZ-2, kar pomeni še dodatno skrb, da se res odločijo za pravi datum, ki bo pomenil uveljavitev pravice po pogojih, ki bodo pomenili najvišjo možno višino pokojnine.

Upokojitev po ZPIZ-1 in po ZPIZ-2

Velja za osebe, ki imajo izpolnjene pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine samo po ZPIZ-1. Pri teh osebah pridejo v poštev za odločitev o datumu upokojitve (31. december ali 1. januar) naslednji dejavniki: višina uskladitev pokojnin v letošnjem letu, višina valorizacijskih količnikov in višina najugodnejšega zaporednega povprečja za izračun pokojninske osnove (po ZPIZ-1 na podlagi 18-letnega povprečja), če pride v poštev še leto 2019, v primeru upokojitve v letu 2020.

Za osebe, ki izpolnjujejo pogoje samo po ZPIZ-2 ali po ZPIZ-1 in ZPIZ-2, pa se poleg zgoraj navedenih dejavnikov upošteva več dejavnikov, še posebej predvideno sprejetje ZPIZ-2I, ki prinaša ugodnejši odmerni odstotek za oba spola in odmerni odstotek za otroke, ki bo le izjemoma veljal tudi za moške.

Višina odmernih odstotkov za ženske in za moške

Zaradi odmernih odstotkov morajo biti spremembe sprejete do konca leta, z veljavnostjo 1. januarja 2020. Če spremembe v zvezi z odmernim odstotkom ne bi začele veljati, bi to pomenilo, da bi se 1. januarja 2020 odmerni odstotek za ženske v skladu s 4. odstavkom 37. člena ZPIZ-2 znižal, na primer za 40 let pokojninske dobe s sedanjih 63,5 odstotka na 61,5 odstotka, kar bi pomenilo večji odhod žensk v pokoj konec letošnjega leta, kar pa je skoraj nemogoče.

Predvideno je, da se bo odmerni odstotek za moške v šestih letih postopno dvignil na 63,5 odstotka, tako da bosta oba spola leta 2025 izenačena. V letu 2020, ki je zdaj pomembno zaradi odločitve o datumu upokojitve, pa naj bi odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe znašal za moške 58,5 odstotka, kar je za 1,25 odstotne točke več od zdaj veljavnih 57,25 odstotka. To pomeni, da je za moške, ki se bodo upokojili po ZPIZ-2, nedvoumno ugodnejša upokojitev v začetku leta 2020 v primerjavi s koncem leta 2019.

Odmerni odstotek za otroke

Predvidena novost pa je predlog za povečanje odmernega odstotka za otroke, največ za tri, kar po predlogu sprememb 7. člena ZPIZ-2I pomeni največ za 4,08 odstotne točke (za enega 1,36). Ti odstotki se bodo priznali ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan Evropske unije in za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu otrokove starosti. Do dodatnega odmernega odstotka je praviloma upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva v trajanju vsaj 120 dni užival moški, o čemer se za vsakega posameznega otroka sporazumno dogovorita.

Mogoča pa bo izbira med znižanjem starostne meje zaradi otrok ali dodatnim odmernim odstotkom. Po predlogu pa nikakor ne bo mogoča kombinacija obeh ukrepov, in to ne glede na število otrok.

Pri odločitvi, ali je ugodnejša upokojitev v letu 2020 zaradi možnosti uveljavitve odmernega odstotka za otroke, je treba upoštevati določilo, da pri posamezniku ne bo mogoča kombinacija upoštevanja odmernega odstotka za otroke in znižanja starostne meje zaradi otrok, ampak eno ali drugo.

Za vse ženske, ki se nameravajo upokojiti po ZPIZ-2 in imajo vsaj enega otroka, ki ga ne bodo izkoristile za znižanje starostne meje zaradi otrok oziroma ga oče po ZPIZ-1 ni izkoristil za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, je nedvoumno ugodnejša upokojitev v začetku leta 2020 v primerjavi s koncem leta 2019, ker bodo imele poleg osnovnega odmernega odstotka še dodatni odmerni odstotek za enega otroka v višini 1,36, za dva v višini 2,72 in za tri ali več otrok v višini 4,08.

Odmerni odstotek se ne upošteva samo pri doseženih 40 letih pokojninske dobe, ampak tudi pri doseženi nižji pokojninski oziroma zavarovalni dobi. Na primer ženski, ki je stara 65 let in ima 28 let pokojninske dobe, se bo po 1. januarju 2020 odmerila starostna pokojnina v višini 47,18 odstotka, in če ima na primer tri otroke, bo znašal skupni odmerni odstotek 51,26 (47,18 + 4,08).

Vpliv višine uskladitev pokojnin v letu 2019

Pri odločanju o datumu upokojitve je treba upoštevati višino uskladitev v letu 2019, februarska redna uskladitev pokojnin v višini 2,7 odstotka, decembra pa še izredna uskladitev pokojnin v višini 1,5 odstotka, kar pomeni skupno uskladitev pokojnin v višini 4,2 odstotka. Višino uskladitev pokojnin je treba primerjati s predvidenim povečanjem plač v letošnjem letu, ki naj bi po napovedih Umarja znašal približno 4 odstotke, za kolikor bi bili približno višji valorizacijski količniki. Problem je v tem, da bo natančen odstotek povečanja plač za leto 2019 znan šele 15. februarja 2020, kar pomeni, da lahko pride do odstopanj od napovedi za 0,1 ali 0,2 odstotne točke. Valorizacijski količniki bodo v primerjavi z letošnjimi uskladitvami manjši za približno 0,2 odstotne točke.

Pri upoštevanju teh dveh dejavnikov je ugodnejša upokojitev konec leta 2019 za vse, ki bi se upokojili po ZPIZ-1, za ženske po ZPIZ-2, ki nimajo možnosti uveljaviti odmernega odstotka za vsaj enega otroka in če osnova iz leta 2019 ne vpliva za 0,2 do 0,3 odstotne točke oziroma več na višino pokojnine.       

Izračun povprečja za pokojninsko osnovo

Po ZPIZ-1 je izračun narejen na podlagi 18-letnega povprečja, po ZPIZ-2 pa 24-letnega. 

Uveljavitev pravice do pokojnine v letu 2020 pomeni, da bodo za izračun pokojninske osnove upoštevane tudi osnove iz leta 2019 pod pogojem, da so bili prispevki od osnove plačani za najmanj šest mesecev in je zavarovanec dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. Če so pri zavarovancu osnove iz leta 2019 znatno višje od osnov iz prejšnjih let, lahko vplivajo na višino pokojninske osnove.

Primer: najugodnejše 24-letno povprečje iz obdobja od 1995 do 2018 znaša 1.300 evrov. Leto 1995 pomeni 1.100 evrov, 2019 pa 1.400 evrov. Povprečje se pomnoži s 24 leti (1.300 x 24), kar pomeni 31.200, temu številu odštejemo 1.200 (leto 1995) in prištejemo 1.400 (leto 2019). Dobimo vsoto vseh 24 let v višini 31.400 in delimo s 24, da dobimo novo povprečje 1.308, ki ga primerjamo s prejšnjim najugodnejšim 1.300, kar pomeni razliko za 0,6 odstotka. To je višja razlika od 0,2, kot je predvidena razlika med valorizacijski količniki v letu 2020 v primerjavi z uskladitvami v letu 2019.

Tako se je v tem primeru ugodnejše upokojiti v začetku leta 2020, ne konec leta 2019.

Spodbuda za odlog upokojitve

Na kasnejšo uveljavitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine lahko pri zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, vpliva tudi možnost, da zahteva mesečno izplačilo 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen po 39. a členu ZPIZ-2 na dan njene uveljavitve. Takšno izplačilo mu pripada do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim ali zavarovalnim časom. Po predlogu sprememb ZPIZ-2I pa bo še dodatno stimulirano daljše ostajanje v zavarovanju, saj se bo odstotek dela starostne pokojnine povečal na 40 odstotkov za prva tri leta prejemanja. Nedvomno ugodna stimulacija, da se odloži datum odhoda v pokoj.

Uživalci dela 20 odstotkov predčasne pokojnine bodo obdržali to izplačilo tudi po 1. januarju 2020, kar v tem primeru pomeni celo dvojno stimulacijo za kasnejšo upokojitev, saj se ob mesečnem prejemanju 20 odstotkov zniža tudi malus (zmanjšanje predčasne pokojnine).

Višina zmanjšanja pri predčasni pokojnini

V zvezi z uveljavitvijo pravice do predčasne pokojnine v letošnjem oziroma prihodnjem koledarskem letu je treba poudariti, da se z odlogom uveljavitve te pravice (vsak mesec za 0,3 odstotka) pri zavarovancih znižuje odstotek zmanjšanja pokojnine glede na manjkajoče mesece starosti do starosti 65 let.

Za vsak manjkajoči mesec starosti 65 let se zniža predčasna pokojnina za 0,3 odstotka, maksimalno 18 odstotkov, kar pomeni bistveno znižanje pokojnine. Malusi, ki so trajni, so močna stimulacija za kasnejšo upokojitev tako za moške kot ženske po možnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, kjer ni malusov oziroma vsaj za zmanjšanje malusa.

Pri ženskah je položaj v letu 2019 drugačen kot pri moških, ki se jim upošteva zmanjšanje do manjkajoče starosti 65 let. Za ženske velja v letu v skladu z 2. odstavkom 38. člena ZPIZ-2 še prehodno obdobje za določitev zmanjšanja, ker se upošteva starost, ki je določena v 3. odstavku 27. člena ZPIZ-2, ki za leto 2019 znaša 64 let in 6 mesecev, in tako znaša za ženske v letu 2019 maksimalno zmanjšanje 16,2 odstotka. V letu 2020 se bo tudi za ženske manjkajoča starost upoštevala do dopolnitve 65 let starosti.

Za ženske, ki se odločajo za predčasno upokojitev konec leta 2019 ali v začetku naslednjega, če nimajo možnosti uveljavitve vsaj dveh otrok za odmerni odstotek ali ne pride v poštev bistveno zvišanje pokojninske osnove z upoštevanjem še leta 2019, potem je nedvomno ugodnejša predčasna upokojitev konec leta 2019, saj bo imela za 1,8 odstotka nižje zmanjšanje pokojnine kot v januarju 2020.

Dolžina dopolnjene pokojninske dobe

Pri odločitvi za upokojitev konec leta ali v prihodnjem letu sta pomembni tudi dolžina dopolnjene pokojninske dobe (zaokroževanje dopolnjene pokojninske dobe na šest mesecev ali celo leto) in njena kakovost (zavarovalna, pokojninska, pokojninska doba brez dokupa).

To ni pomembno upoštevati samo pri prehodu iz enega v drugo koledarsko leto, ampak vedno, saj lahko že nekaj dni ali mesec ali dva kasnejše upokojitve vpliva na višino pokojnine.

Za vse, ki se odločajo za upokojitev konec leta 2019 ali v naslednjem letu 2020 in jim za dopolnitev pol leta ali celega leta pokojninske dobe manjka manj kot en mesec ali pa več, je dobro, da ostanejo v zavarovanju in s tem dosežejo višji odmerni odstotek. Ta ugodnost velja ne glede na spol ali na upokojitev po ZPIZ-2 ali ZPIZ-1 tako za pridobitev pravice do starostne kot tudi predčasne pokojnine.

Uveljavitev starostne pokojnine za ženske z najmanj 20 leti pokojninske dobe

V skladu s 3. odstavkom 27. člena ZPIZ-2 velja za ženske v letu 2019 še prehodno obdobje za izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, za dopolnjenih 20 let pokojninske dobe ob dopolnjeni starosti 64 let in 6 mesecev. Pri odločanju za upokojitev konec leta 2019 ali začetek leta 2020 morajo biti ženske, ki so že dopolnile starost 64 let in 6 mesecev in 20 let pokojninske dobe in tako izpolnile pogoje za starostno pokojnino, niso pa še stare 65 let, pozorne na to, da bo od 1. januarja 2020 veljal pogoj za starostno pokojnino starost 65 let. Tako se bodo lahko upokojile šele, ko bodo dopolnile starost 65 let, kar pomeni, da bi se v najslabšem primeru lahko upokojile 6 mesecev kasneje.

V obeh primerih je pri odločanju, ali se upokojiti konec leta 2019 ali pa v začetku leta 2020, potrebna upokojitev konec leta, ker v začetku leta upokojitev ne bo mogoča. Mogoča bo šele šele ob dopolnitvi starosti 65 let.

Upoštevanje ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa

Če imajo moški ali ženske že izpolnjene pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 4. ali 5. odstavku 27. člena ZPIZ-2, lahko na odločitev za odlog uveljavitve pravice do starostne pokojnine vpliva tudi ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa po 6. odstavku 37. člena ZPIZ-2. Po tej določbi se vsako nadaljnje tri mesece pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene v obveznem zavarovanju, vrednoti z 1 odstotkom, eno leto v višini 4 odstotke in največ do treh let zavarovanja v višini 12 odstotkov. Pokojninska doba brez dokupa, dosežena do 31. decembra 2019, se bo tudi pri kasnejši upokojitvi vrednotila po zdaj veljavnem zakonu.

Zaradi predloga sprememb ZPIZ-2I je v zvezi z ugodnejšim vrednotenjem pokojninske dobe brez dokupa treba upoštevati, da se bo predvideno od 1. januarja 2020 vrednotenje spremenilo. Tako se bo po 7. členu predloga sprememb ZPIZ-2I predvidoma vsako nadaljnje leto pokojninske dobe brez dokupa vrednotilo na način, da se šest mesecev vrednoti v višini 1,5 odstotka, kar pomeni eno leto 3 odstotke in največ v treh letih zavarovanja 9 odstotkov.

Tako je pri odločitvi o datumu upokojitve dobro upoštevati tudi to predvideno spremembo, da bo treba za vrednotenje dopolniti 6 mesecev pokojninske dobe brez dokupa. Če je že za vrednotenje pokojninske dobe dobro, da se dopolni vsaj pol leta ali celo leto, velja to še bistveno bolj za pokojninsko dobo brez dokupa, ki je vrednotena bistveno ugodneje kot pokojninska doba in prinese največ k višini pokojnine.

Delna upokojitev

Pri odločitvi, ali se upokojiti konec leta ali naslednje leto, kar velja tudi med letom, je nedvomno pomemben dejavnik, da je plača v večini primerov bistveno višja od pokojnine. Seveda pa so osebe ob višji plači, prejemanju 20 odstotkov oziroma 40 odstotkov pokojnine lahko pri kasnejši upokojitvi deležni še drugih ugodnosti, ki smo jih že omenjali.

Ob izpolnitvi pogojev za starostno ali predčasno pokojnino je mogoče v skladu s 40. členom ZPIZ-2 uveljaviti tudi pravico do delne pokojnine, če ostane zavarovanec v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega časa, vendar najmanj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko.

Pri kasnejši upokojitvi so deležni vseh zgoraj navedenih ugodnosti. V 10. členu predloga sprememb ZPIZ-2I je celo predvidena ugodnost, ki jo ZPIZ-2 do zdaj ni omogočal, in sicer da tudi uživalcem delne starostne pokojnine, če so vključeni v obvezno zavarovanje za najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, pripada sorazmerni del zneska od 40 odstotkov ali po treh letih od 20 odstotkov pokojnine.

Besedilo: Marijan Papež, fotografije: Shutterstock in J. D.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media