Pomen poklicne in zaposlitvene rehabilitacije

Dobro je vedeti | dec. '19

V Sloveniji lahko invalidi oziroma delovni invalidi uveljavljajo pravico do poklicne ali zaposlitvene rehabilitacije. Razlika med obema institutoma je v osebi, ki to pravico uveljavlja. Zaposleni (ali bivši zaposleni) zavarovanci, ki so zaradi spremembe v zdravstvenem stanju pridobili status delovnega invalida, se lahko poklicno rehabilitirajo z namenom, da pridobijo oziroma ohranijo zaposlitev. Krajši čas zaposlene ali nezaposlene osebe, ki so glede na svoje zdravstveno stanje pridobile status invalida, pa se lahko zaposlitveno rehabilitirajo z namenom pridobiti zdravstvenemu stanju primerno zaposlitev.

Poklicno rehabilitacijo opredeljuje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kar posledično pomeni, da postopke poklicne rehabilitacije izvajajo strokovni delavci na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zaposlitvena rehabilitacija je zapisana v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, za izvedbo le-te pa poleg strokovnih delavcev Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje poskrbijo strokovni timi izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, ki se delno vključujejo tudi v postopke poklicne rehabilitacije. 

Potreba po dodatnem znanju in seznanitvi z dobrimi praksami na področju izvajanja rehabilitacije je v letu 2000 pripeljala strokovnjake na prve REHA dneve v Cerknem. Z leti je srečanje preraslo v strokovno izobraževanje, ki ga od leta 2008 naprej kot soorganizator pripravlja Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom RS – Soča.

To leto so 24. in 25. septembra v Portorožu potekali že 18. REHA dnevi. Zbralo se je več kot 240 udeležencev, ki jih je na začetku pozdravila mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pozdravne nagovore so imeli predstavniki soorganizatorjev dogodka, med katerimi je bil tudi Karel Destovnik, predsednik skupščine Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji, ki je bil najaktivnejši motivator za izvedbo srečanja.

Preprečevanje diskriminacije invalidov

V prvem delu programa so predavatelji želeli predstaviti trenutne usmeritve pri spodbujanju enakih možnosti in preprečevanju diskriminacije s poudarkom na podpornem zaposlovanju invalidov.

Luc Henau, predsednik Evropske zveze za podporno zaposlovanje, iz Belgije je na preprost način razložil, kako sprejemati invalide. Najbolje tako, kot jih vidijo mali otroci, ki še niso obremenjeni s predsodki drugačnosti. »Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice,« je bila vodilna misel predavanja prof. dr. Simone Kustec s Fakultete za družbene vede. Prof. dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete pa je opozoril, da se diskriminacija ljudi s posebnimi potrebami, med katerimi so tudi invalidi, začne v neenakih možnostih šolanja, zaposlovanja, dela in plačevanja, kar pa je treba preprečevati z vključujočo politiko, čeprav so stigma in predsodki tu največja ovira.

Zakon o socialnem vključevanju invalidov, ki je razen III. poglavja začel veljati 1. januarja 2019, želi ustvarjati pogoje za čim enakopravnejše in enakovrednejše življenje oseb s trajno prirojenimi in pridobljenimi okvarami. Predstavil ga je Tomaž Čučnik, podsekretar Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja. Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež pa je opozoril na predvidene spremembe in aktualnosti na področju pokojninskega zavarovanja, ki bi lahko glede na spremenjeni odmerni odstotek tudi delovnim invalidom omogočile višjo invalidsko pokojnino oziroma ustrezno denarno nadomestilo iz invalidskega zavarovanja.

Zelo podrobno sta bila predstavljena projekta (ZaVse/4ALL in Prehod mladih), ki še vedno potekata, izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, ki ju sofinancira Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Dobre prakse 

Drugi del programa REHA dnevov 2019 je bil namenjen predstavitvi dobrih praks poklicne in zaposlitvene rehabilitacije pri zaposlovanju in ohranitvi zaposlitve v delovnem okolju.

V sklopu poklicne rehabilitacije je bil predstavljen interes Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da se čim širšemu krogu delovnih invalidov po nastanku invalidnosti omogoči ohranitev zaposlitve za opravljanje istega poklica ali dela tako, da se jim prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki. Prikazani so bili primeri dobre prakse že izvedenih poklicnih rehabilitacij s tehničnimi pripomočki in dobro sodelovanje invalidskega podjetja Pošte Slovenija v pripravljalnem postopku. Darko Gajari iz podjetja Defor, d. o. o., je podrobno opisal postopek prepoznavanja težav pri delu delovnega invalida in iskanju rešitve s pripravo takšnega tehničnega pripomočka, ki mu bo nadomestil manko v njegovem zdravstvenem stanju.

Velik uspeh je za vsakega invalida, ki prek zaposlitvene rehabilitacije pridobi možnost za delo. Še večji uspeh pa je, če dobi podporno zaposlitev slepa oseba v arhivu ali oseba po presaditvi organa oziroma če se delovno reaktivira oseba s paraplegijo ali se invalid vrača na delo po daljši bolniški odsotnosti. Vse to so primeri dobre prakse, ki so jih predstavili izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, in le oni vedo, koliko truda, odrekanja, potrpežljivosti, vztrajnosti in strokovnega dela je potrebno za majhen napredek posameznika, ki želi biti koristen in delati.

Odgovornost nas vseh je, da poskrbimo za odpravo komunikacijskih in gradbenih ovir, da bi bila zagotovljena večja dostopnost za invalide. Občina Dobrna je 31. občina v Sloveniji, ki uresničuje projekt »Občina po meri invalidov«, je povedal Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije.

V sklopu REHA dnevov Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije podeljuje priznanja delodajalcem za dobro prakso pri zaposlovanju invalidov. Za leto 2018 so priznanja prejeli: Kronoterm, Kolektor Ascom, Birografika Bori in Zaposlitveni center Zarja.

Podeljena so bila tudi priznanja dr. Zdravka Neumana, to je najvišje priznanje na področju zaposlitvene rehabilitacije Republike Slovenije posameznikom. Prejeli so jih Tanja Dular, Sonja Kotnik in Janko Predan, dr. med. psih.

Peter Šalej


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media