Grenke težave sladkega življenja
_I.jpg)
Sladkorno bolezen ali diabetes mnogi imenujejo epidemija sodobnega časa, saj število bolnikov nenehno narašča. Pri nas naj bi se po ocenah diabetologov z njo spopadalo najmanj 175 tisoč oseb. V to število so všteti tako tisti, ki že prejemajo zdravila (lani jih je bilo 113.800), dobrih 20 tisoč, ki (po predvidevanjih) bolezen obvladuje brez zdravil, in še vsaj enkrat toliko ljudi, ki sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen.
Vendar pa bi več kot polovico, po najnovejših podatkih pa celo do 90 odstotkov sladkorne bolezni tipa 2, ki je najpogostejša, lahko preprečili z bolj zdravim načinom življenja. Pri tem ima veliko vlogo družina, zagotavljajo v Zvezi društev diabetikov Slovenija. Družinski člani naj bi pravočasno prepoznali znake sladkorne bolezni in se nato v spodbudo diabetiku skupaj odločili za bolj zdrav način življenja, ki koristi vsem. V prvi vrsti so to spremenjene prehranjevalne navade in redno gibanje. Res pa je, da vse družine niso tako povezane, raziskave namreč kažejo, da bi samo petina odraslih opazila opozorilne znake sladkorne bolezni pri družinskem članu.
Zveza skupaj z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarja na tesno povezavo med sladkorno boleznijo in boleznimi srca in ožilja. Pravzaprav so te bolezni vzrok za kar tri četrtine smrti med sladkornimi bolniki oziroma jim kar za osem let skrajšajo življenjsko dobo. Pri diabetikih je namreč tveganje za srčni napad ali kap dvakrat večje kot pri posameznikih, ki diabetesa nimajo. Po drugi strani pa ima več kot polovica koronarnih bolnikov sladkorno bolezen. Zato se kardiologi in diabetologi v obravnavi bolnikov vedno bolj povezujejo, vodilni evropski združenji za kardiologijo in diabetes sta že pripravili skupne smernice za celostno obravnavo teh bolnikov ter uvajanje sodobnih terapij. Diabetikom, ki že imajo aterosklerozo, srčno popuščanje ali kronično ledvično bolezen, priporočajo zdravljenje z novejšimi zdravili, ki zmanjšajo tveganje za hipoglikemije, zmanjšujejo telesno težo in obenem znižajo tveganje za zaplete pri srčno-žilnih boleznih. Slovenski zdravniki upajo, da bodo te smernice čim prej uveljavljene in jim bodo lahko sledili tudi pri nas.
Manj ogljikovih hidratov
Vsekakor pa zdravniki sladkornim bolnikom in tistim, ki imajo povečano tveganje za nastanek sladkorne bolezni, priporočajo, da upoštevajo nove prehranske smernice, s katerimi naj bi preprečili, da bi zboleli še za katero od srčno-žilnih bolezni. Na ta način bi preprečevali previsoko telesno težo, saj je debelost med glavnimi dejavniki za nastanek kroničnih bolezni. Pri obvladovanju sladkorne bolezni ter preprečevanju zapletov pa je najpomembnejše, da bolniki čim dlje ohranjajo sladkor v krvi na želeni ravni, pri čemer pomaga pravilna prehrana.
Diabetiki naj z jedilnika umaknejo ogljikove hidrate, jesti morajo več zelenjave, radikalno zmanjšati sladkor v prehrani, uživajo naj nepredelano hrano, obroke naj razporedijo čez ves dan in jih količinsko zmanjšajo. To pomeni, da naj bi namesto kruha, riža, testenin in krompirja jedli zelenjavo brez škroba: solato, paradižnik, bučke, cvetačo, brokoli, brstični ohrovt. Nasičene maščobe v mleku, maslu, siru, smetani naj nadomestijo z rastlinskimi nenasičenimi maščobami. Te so v olivnem olju, oreških, lososu, avokadu …
Taka prehrana dobro vpliva na krvni tlak, krvni sladkor, trigliceride in dobri holesterol (HDL). Z zmanjšanim uživanjem ogljikovih hidratov se vrednosti krvnega sladkorja izboljšajo, zmanjša pa se tudi tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj, posledično diabetiki potrebujejo manj zdravil.
Kako visok sladkor imate?
Če pogosto urinirate, ste kar naprej žejni, hujšate in se na splošno slabo počutite, obiščite zdravnika, saj je velika verjetnost, da imate previsok krvni sladkor. Vrednosti sladkorja v krvi merimo na tešče in nato še dve uri po jedi. Ni vam treba skrbeti, če na tešče izmerite 6 mikromolov na liter ali manj, dve uri po jedi pa so te vrednosti manj kot 7,8 mikromola na liter. Na sladkorno bolezen pa kaže koncentracija sladkorja v krvi, ki je višja od 7 mikromolov na liter na tešče oziroma 11 mikromolov na liter dve uri po obroku.
