ZDUS

Dobro je vedeti | dec. '19

Rokodelci ne mislijo na bolezen

Ena najbolj priljubljenih dejavnosti v društvih upokojencev so zagotovo ročna dela. Pod rokami upokojenk in upokojencev nastajajo prave mojstrovine, ki jih vedno bolj cenijo tudi zunaj društev. Da rokodelstvo med upokojenci pridobiva veljavo, je zaslužen tudi Branko Suhadolnik, sicer član Društva upokojencev Žirovnica, ki pri Zvezi društev upokojencev Slovenije vodi Komisijo za tehnično kulturo.

Komisija, v kateri sodelujejo še Zdenka Bevc Škof iz Društva upokojencev Gorica pri Slivnici, Viljem Šetar iz Društva upokojencev Razvanje, Marija Turk iz Društva upokojencev Loški Potok in Nevenka Vidmar iz Društva upokojencev Ajdovščina, ima natančno začrtan program za tri področja dela. Za rokodelstvo, ki mu namenjamo ta prispevek, za fotografsko dejavnost ter varnost starejših v cestnem prometu, kamor spada organizacija predavanj in delavnic za večjo varnost starejših v cestnem prometu, ki jih Zdus skupaj z Javno agencijo RS za varnost prometa organizira v društvih upokojencev in pokrajinskih zvezah.

Od nitke do lesa

V Zdusu želijo urediti evidenco članov, ki delujejo v rokodelskih sekcijah. Te delujejo v 150 društvih upokojencev, nekatere že štirideset ali petdeset let. Koliko ljudi pa se dejansko ukvarja z ročnimi deli, je težko ugotoviti, saj številni sodelujejo še drugje, na primer v društvih podeželskih žena, invalidskih društvih, v sklopu univerz za tretje življenjsko obdobje in medgeneracijskih oziroma dnevnih centrov ... Kot pravi Suhadolnik, spadajo med rokodelske dejavnosti vsa ročna dela od vezenja, šivanja, kvačkanja, klekljanja do izdelovanja rož iz najrazličnejših materialov pa tudi obdelava kovin, lesa in kamna ter pletarstvo. Zadnja leta načrtno iščejo mojstrice in mojstre, ki širijo svoje znanje med člane društev, ti pa naučeno prenašajo naprej med vrstnike pa tudi med otroke in mlade v vrtcih in osnovnih šolah. To je odličen način ohranjanja kulturne, tehniške in etnografske dediščine. V Zdusu prirejajo natečaje in spodbujajo razstave v društvih in pokrajinskih zvezah ter na večjih prireditvah, kjer so stojnice z ročnimi deli vedno odlično obiskane, saj je prav, da te čudovite izdelke vidi čim več ljudi. Na ta način se tudi v lokalnem okolju spreminja odnos do rokodelcev, predstavljajo jih v lokalnih glasilih, v marsikateri občini njihove izdelke uporabijo za turistično promocijo, podarjajo jih ob jubilejih in drugih priložnostih. Seveda ni zanemarljiv tudi družabni vidik rokodelskih srečanj. »Skupaj se imamo zelo dobro in na račun naših druženj je marsikateri obisk pri zdravniku manj,« pravi Branko Suhadolnik.

Doda še, da pri promociji rokodelstva v Sloveniji sodelujejo s Konzorcijem rokodelskih centrov Slovenije. Vsekakor pa želijo sodelovati pri oblikovanju ustrezne zakonodaje. Rokodelstvo spada v nesnovno kulturno dediščino, a status rokodelcev ni določen, prav tako ni ovrednoteno njihovo delo. »Večina jih dela za svoje veselje, a v izdelke je vloženega veliko truda, in prav je, da imajo neko ceno. Žal pa je delo domačih rokodelcev razvrednotilo poceni blago iz Kitajske. Prepričan sem, da bi potrošniki morali razlikovati, kdaj kupujejo cenene kopije vprašljive kakovosti, kdaj pa domače kakovostne izdelke,« meni sogovornik. »Vendar morajo tisti, ki želijo kaj zaslužiti, odpreti s. p. ali osebno dopolnilno delo. Na razstavah svojih izdelkov ne smejo prodajati, sprejemajo lahko le prostovoljne prispevke. To ni spodbudno. Zaradi nesprejemanja dvojnega statusa se bojim, da bo marsikatera veščina zamrla. Že zdaj se dogaja, da komaj še najdemo mojstra za katero izmed starih obrti …« je kritičen Branko Suhadolnik.

Od 18. do 22. decembra bodo v Izoli potekale že tradicionalne Rokodelske delavnice Delfin. Udeleženci bodo tokrat izdelovali zahtevnejše izdelke s področij kaligrafije, vezenja, kvačkanja, polstenja, pletarstva, klekljanja, izdelovali bodo rože, nakit, jaslice, voščilnice in se preizkusili v kuharskih spretnostih. Svoje izdelke bodo tudi razstavili, v petek, 20. decembra, pa se bo popoldne predstavilo Društvo upokojencev Piran s kulturnim programom in rokodelskimi izdelki.

Hotel Delfin je zelo priljubljen

V začetku novembra se je 150 predstavnikov Zveze društev upokojencev Slovenije seznanilo s poslovanjem hotela Delfin v Izoli in njegovimi razvojnimi načrti.

Kot jim je razložila direktorica Nina Golob, hotel kar naprej posodabljajo, a veliko vlaganj je očem skritih. Z energetskega vidika ves čas skrbijo za posodabljanje konvektorjev, električnih aparatov in obnovo sob – zdaj so vse enako opremljene, v Vili Ranieri pa bodo v prihodnjem letu prenovili še zadnjih šestnajst sob. Pazijo tudi na okolje. »Naš izziv je zmanjšati odpadke na minimum. Spremljajo nas, merijo, in kadar presežemo kvoto, smo tudi sankcionirani. Komunalne storitve so nam pred meseci zaradi tega podražili za 40 odstotkov. Energetsko smo se že pred leti odločili za toplotno črpalko. Plastičnih slamic in vreč nimamo več. Košev v pisarnah tudi ni več in odpadke ločujemo. Zavest o varovanju okolja postaja tema številka ena zaradi odnosa do okolja in zaradi stroškov. Za leto 2020 smo že izračunali cene. Malo jih bomo morali dvigniti, vendar ne pretirano. V hotelu Delfin zadnja štiri leta opažamo izreden skok povpraševanja,« se je pohvalila direktorica.

Najzvestejši gosti so seveda upokojenci. Statistični podatki za leto 2018 kažejo, da so največ nočitev opravila društva iz Zgornjega Podravja, Koroške ter Dolenjske in Bele krajine. Na individualni ravni pa iz Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev, Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske in Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje. Glede na velikost pokrajine in obisk v hotelu pa je na prvem mestu Koroška pokrajinska zveza društev upokojencev pred Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Posavje in Šaleško pokrajinsko zvezo društev upokojencev. Kljub dobri zasedenosti pa ima hotel vedno nekaj sob rezerviranih za tuje goste, ki jih lahko rezervirajo prek aplikacije Booking.com. »Njihovi gostje so Delfinu namenili kar 8,8 točke od desetih, in to nas navdaja z optimizmom, saj smo v samem vrhu hotelov ob slovenski obali …« je dejala Nina Golob. Poudarila pa je, da je težko govoriti o razvojnih načrtih, saj širitev hotela v trenutnem obsegu ne pride v poštev. Letos se je resneje začelo govoriti o nakupu sosednjih zemljišč, kjer ni več veslaškega kluba. Vendar pa še ni padla končna odločitev.

V kakšnih razmerah bivajo starejši

Eurostat je objavil poročilo Staranje Evrope – pogled na življenje starejših ljudi v Evropski uniji. Podatki so za leto 2017.

Vse več starejših oseb v Evropski uniji živi samih, posebej izstopajo starejše ženske, pri katerih je zaradi te okoliščine posebej povečano tveganje revščine ali socialne izključenosti.

Približno polovica vseh starejših živi v prevelikih hišah ali stanovanjih. Leta 2017 je imelo evropsko gospodinjstvo v povprečju 1,7 sobe na osebo. Starejši v sestavljenih gospodinjstvih z dvema odraslima (pri čemer je vsaj eden starejši) so imeli v povprečju 2,1 sobe na osebo oziroma 3,4 sobe na gospodinjstvo, ki ga sestavlja vsaj ena starejša oseba. Najpogostejši vzrok za to je, da starejše osebe tudi po odhodu svojih otrok še naprej živijo v svoji nepremičnini, čeprav je ta zanje prevelika, jo je težko ogreti ali je neprilagojena njihovim potrebam. V letu 2017 je na Irskem kar 90,5 odstotka starejših živelo v prevelikih hišah ali stanovanjih, kar je v nebo vpijoč podatek, nasprotno je ta delež najmanjši v Romuniji (11,2 odstotka).

Bivanjska cenovna dostopnost za starejše. Starejši, ki živijo sami, so najverjetneje lastniki svojih nepremičnin. V letu 2017 je bilo v EU 61 odstotkov starejših, ki živijo sami, lastnikov nepremičnin brez kakršne koli hipoteke ali stanovanjskega posojila. Več kot tretjina starejših, ki živijo sami, pa je plačevala najemnino, pri čemer je bilo 22 odstotkov tistih, ki so bili prepuščeni plačevanju najemnine po tržnih cenah, le 12 odstotkov pa je imelo najemnino subvencionirano ali pa oproščeno plačila. V državah članicah imajo velik delež starejših, ki živijo sami in so lastniki svojih nepremičnin, v Litvi in na Irskem, nasprotno je več kot polovica starejših, ki živijo sami, na Danskem, Cipru, v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem najemnikov.

S prevelikimi stanovanjskimi stroški je obremenjen eden od desetih starejših. Zadnjih nekaj desetletij se je v EU potrošnja povprečnega gospodinjskega proračuna za bivanjske stroške (stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo) povečala, medtem ko so izdatki za hrano in oblačila padli. Delež preobremenjenosti z bivanjskimi stroški je definiran s številom oseb, ki živijo v gospodinjstvu, kjer skupni bivanjski stroški predstavljajo več kot 40 odstotkov razpoložljivega dohodka. V Bolgariji na primer kar 29 odstotkov starejših ni zmoglo plačila bivanjskih stroškov.

Starejši ljudje, ki živijo sami, so bolj verjetno izpostavljeni energetski revščini. Velik del stanovanjskega sklada v Evropi je starejši več kot stoletje. Te starejše nepremičnine so v slabem stanju, potrebne popravil, imajo težave z vlago, gnilobo in predstavljajo več vrst nevarnosti za stanovalce. Med energetsko revščino spada tudi nezmožnost zadostnega ogrevanja doma. V Evropski uniji 7,4 odstotka gospodinjstev ni bilo zmožno v letu 2018 svojega doma zadostno ogreti, pri čemer je bilo 9,6 odstotka gospodinjstev z enim starejšim.

O rešitvah stanovanjske problematike starejših v Sloveniji bodo govorili na Dnevih medgeneracijskega sožitja, ki bodo potekali od 19. do 21. maja 2020 v Ljubljani.

Dijana Lukić

Anita Žmahar