Obljube in zaveze
Predsednik vlade Marjan Šarec in koalicijski partnerji so se lahko po drugem glasovanju v parlamentu oddahnili. Proračuna za leti 2020 in 2021 so poslanci potrdili z zadostnim številom glasov, zato lahko zdaj vlada upravlja državo v okviru začrtanih financ. Pri tem računa, da se bo gospodarska rast ohranila in bodo prilivi dovolj veliki, da bodo »pokrili« proračunska predvidevanja. Ob tem velja opozoriti vsaj na dve okoliščini. Prvič, državni proračun je po obsegu največji doslej, in drugič, predsednik vlade in koalicijski partnerji zagotavljajo socialno in razvojno naravnanost državnega denarja. Načelno s to usmeritvijo soglašajo vsi vpleteni, razpoke pri razumevanju te osnovne usmeritve se pokažejo pri posameznih proračunskih postavkah. Na primer, kako je treba prilagoditi pokojninski sistem ali financiranje zdravstva. V osnovi ni večjih razhajanj, tako pokojninska kot zdravstvena blagajna temeljita na solidarnosti in morata zagotoviti dovolj denarja za pokrivanje naraščajočih stroškov. Poleg tega je treba zagotoviti večje prilive v državno blagajno. Kako to doseči?
Delodajalci in v njihovem imenu Gospodarska zbornica Slovenije trdijo, da je za ohranjanje gospodarske rasti treba znižati stroške dela, znižati davke in prispevke … Skratka tako pokojnine kot zagotavljanje zdravstvenih storitev prenesti na posameznika. Drugače povedano, odreči se je treba družbeni solidarnosti in naj bodo pravice posameznika zamejene z njegovimi vplačili v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Ta predlog je sicer v nasprotju s temeljno ustavno določbo, da je Slovenija tudi socialna država, vendar to zagovornikov »amerikanizacije« slovenske družbe ne moti. Kot tudi ne dejstvo, da so kapitalski dobički v naši državi bistveno nižje obdavčeni, kot so v sosednji Avstriji.
No, proračunski načrt vlade med drugim predvideva povečanje dohodkov iz naslova davčnih prilivov, med drugim tudi večje obdavčitve dobičkov in lastnine nepremičnin. Zadnje bi lahko vsaj olajšalo težave tistih državljanov, ki si ne morejo zagotoviti strehe nad glavo in jim to možnost še dodatno otežuje navodilo Banke Slovenije o omejitvi kreditiranja za nakup stanovanja. Vlada sicer napoveduje uvedbo državne garancije za stanovanjske kredite, vendar to kriznih razmer na področju stanovanjske politike ne more odpraviti.
Dolgoročna ureditev stabilnih državnih financ se skriva v sporočilih ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani. Gre za to, da mora družba sprejeti dolgoročni razvojni načrt, ki bo temeljil na znanju, iskanju novih odgovorov na izzive, ki jih pred družbo postavlja današnji čas. Samo znanje nam omogoča napredovanje, razvoj nas bo obvaroval pred pretresi, ki jih lahko pričakujemo. Seveda Slovenija ni odločilen igralec v svetovnih razsežnostih, vendar lahko veliko stori, če bo še večji poudarek namenjala znanju. Kot je povedal eden izmed pomembnih strokovnjakov, ki iščejo rešitve za izzive današnjega časa, bo najslabše, če se bomo kot družba odločili za »hujšanje v glavi«. Zakaj, znanje je dota, ki nam je ne bo odplaknila nobena kriza. Verjamemo, da se tega zavedajo tudi tisti, ki odločajo o naši prihodnosti, in bodo sledili svojim obljubam in zavezam. Državni proračun je namreč dokument, ki obljublja in obenem zavezuje.
