Št. 1, januar 2020

  • Za dobre stvari

    jan. '20

    Leto 2020 je prineslo dve lepi okrogli številki in želimo si, da bi bilo dobro za vse. Bodimo prijazni do sebe in drugih, kadar koli je mogoče. Vedno je mogoče, je dejal Dalajlama.

    Vzemimo si čas za dobre stvari. Čeprav nas povsod nagovarjajo, kaj vse bomo dobili zastonj, je to nemogoče. Američani, ki vedo, kako se tem stvarem streže, pravijo, da zastonj kosila ni. Prav tako ni zastonj kakovostnih in preverjenih informacij, čeprav so z razvojem interneta mnogi ljudje dobili tak občutek. Danes so tiskani mediji na preizkušnji. Čeprav še vedno zaposlujejo največ novinarjev in prinašajo največ preverjenih novic, zaradi padanja dohodkov od prodanih izvodov in oglasov vse težje shajajo.

Kazalo

Bistvene novosti s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G) je bil sprejet na izredni seji Državnega zbora 29.11.2019 in 12.12. 2019 objavljen v Uradnem listu RS. Povzemamo najpomembnejše spremembe.

Zdus ima znova dve podpredsednici Na volilnem zboru Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je potekal 18. decembra v Ljubljani, so člani izvolili Jožico Puhar za drugo podpredsednico zveze,Alojz Vitežnik pa je postal častni član.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc Bralec je v letu 2009 sklenil pogodbo, s katero je kupil novo stanovanje. Po končani gradnji je podjetje, ki mu je prodalo stanovanje šlo v stečaj. Sčasoma so se začele pojavljati napake gradnje (zamakanje, napake fasade, …). Po skoraj desetih letih so se stanovalci obrnili na notarko, ki je skrbela za prodajne pogodbe, in od nje zahtevali, da se sanacija napak krije iz bančne garancije, ki je bila izdana ob prodaji stanovanj. Notarka jih je obvestila, da je bila garancija veljavna le do leta 2011 in da žal na ta način ne morejo dobiti ničesar. Bralca zanima kje in kako lahko uveljavlja povračilo škode.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Za nekatere všečno, a s sistemsko napako Državni zbor je tudi po vetu državnega sveta 2. 12. 2019 ponovno sprejel Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin (ZUPPJS2021). Navedeni zakon v med drugim določa tudi pogoje, rok in način za izredno uskladitev pokojnin, kakršno sicer omogoča sistemski Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Opravljena naj bi bila povsem mimo pravil, zapisanih v sistemskem zakonu, v decembru leta 2020! Če bodo zanjo izpolnjeni pogoji in bo tudi dejansko uresničena tako kot določa ta posebni zakon, bo ne le povzročila trajne negativne učinke v ravni novih pokojnin, uveljavljenih v letu 2020, temveč na široko odprla vrata za nadaljnjo razgradnjo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja!

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan Turk Bralka je stara 82 let in ji zaradi bolezni precej pešajo moči, zato se boji, da kmalu ne bo mogla več skrbeti zase. Od sorodnikov ne pričakuje pomoči, ne želi pa oditi v dom starejših občanov. Prihranjenega ima nekaj denarja za plačilo pomoči na domu, zanima pa jo, kam se obrniti, kakšen obseg pomoči lahko pričakuje in kako je s plačilom?

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

S čevlji postavlja kmetijo na noge Rudolf Lopatec iz Dobrave pri Škocjanu, ki je s svojimi ročno izdelanimi čevlji segel celo do pariških modnih pist, pravi, da ostaja po srcu in duši kmet. Meni, da tisti, ki nad kmetovanjem vihajo nos, ne razumejo in ne cenijo življenja, saj vse izhaja iz zemlje, iz narave: hrana, najboljše surovine za oblačila in obutev ... Sam se tako v visokih krogih« kot med kmeti dobro počuti; če je le med dobrimi ljudmi. So pa tu in tam taki in drugačni, pravi.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Skrivno življenje čebel Morda poznate roman in film Skrivno življenje čebel? Čeprav se zgodba ukvarja predvsem s tematiko rasizma, pa naslov še kako drži: življenje teh bitij je izjemno zanimivo, čeprav očesu skrito. Zato bomo v letošnjem letu v Vzajemnosti odstirali tančice z življenja čebel in čebelarjev …

»Mladenka« pri 95 letih Tako bi lahko rekli za Marinko Lancner iz Ljubljane, ki je nedavno praznovala svoj 95 rojstni dan. Nadvse vitalna je še, sama skrbi za tri nadstropno vrstno hišo, predvsem pa dobro skrbi za svoje zdravje in kondicijo.

Staro mestno jedro je današnjo podobo dobilo po požaru leta 1811 Ob poti iz glavnega mesta province Norik Virunuma na Gosposvetskem polju v Emono je že v rimskih časih pod Ljubeljem stalo naselje Forum in Lubelino (Ljubeljski trg). Ko ga je zasul plaz, so se prebivalci umaknili nižje v dolino in ob izlivu potoka Mošenika v Tržiško Bistrico ustanovili novo naselje, ki je leta 1320 v pisnih virih prvič omenjeno kot Neumarktl. Leta 1492 je cesar Friderik III. na prošnjo tedanjih lastnikov Tržiča grofa Lovrenca Paradeiserja in dedičev grofa Janeza Lamberga vasi podelil trške pravice, ki so omogočale prirejanje tedenskih sejmov in prodajo rokodelskih izdelkov po vsem cesarstvu. To je ugodno vplivalo na gospodarski razvoj kraja, skozi katerega je vodila glavna prometna povezava med Trstom in Avstrijo. Zaradi nje ter obilice vodnih virov, bogatih gozdov in nahajališča železove rude so se razmahnile številnih obrtne delavnice in manufakture (železarske, usnjarske, čevljarske, tekstilne idr.).

Vaška smučarija nekoč Zgodba o zimskih radostih je lahko tudi ljudska pripoved o globalnem segrevanju. Ljudje so začeli opažati, da so zime vedno manj bele že po letu 1965. Pa vendar je zapadlo več snega kot sedaj in tudi dlje se je obdržal. Tako včasih ni bilo potrebno potovati na oddaljena smučišča, pa tudi ni bilo s čim, zabava se je obetala že na domačem dvorišču.

Podjetja, ki so bila naš ponos »Od nekdaj je veljalo, da vsaka vas potrebuje šolo in cerkev. Da pa kraj v resnici zaživi, potrebuje tovarno, da imajo ljudje delovna mesta, ter gostilno, da se imajo kje pogovarjati in zabavati in nogometni klub, da se imajo o čem pogovarjati.«

Prepletanje nitk in življenjskih zgodb Na obisku pri Emi Andoljšek čas neizmerno hitro mine. Toliko zanimivega imata za povedati z možem Ludvikom, od spominov, neobičajnih zgodb do prepletanj življenjskih usod in dolgoletnih prijateljstev. Da o nevsakdanjih konjičkih niti ne govorimo. Še zdaleč nista človeka, ki bi se v pokoju dolgočasila.

Veliko več kot le zgaga Konec leta je s svojim vsesplošnim obiljem (stresa, hrane in še česa) pri marsikomu povzročila oglašanje želodčnih težav. A medtem ko nekaterim zgaga pomeni zgolj klic k večji zmernosti, je za druge lahko opozorilo, naj želodčnim težavam vendarle namenijo več pozornosti.

Za vsako glavo pravo pokrivalo Zima še ni pokazala vseh zob, zato ni prepozno za izbiro pokrivala, ki vas bo grelo do prihajajoče pomladi.

Ogledala zdravja Modrost starodavnega zdravilstva pravi: »Če hočeš spoznati človekova doživetja v preteklosti, si danes oglej njegovo telo. Če hočeš spoznati človekovo telo v prihodnosti, si danes oglej njegova doživetja!« Resničnost te modrosti lahko preverimo na vsakem koraku. Zato prisluhnimo telesu in povedalo nam bo, kaj potrebuje!

Orehi kot odličen športni rekvizit  Tudi v novem letu bomo nadaljevali z uporabo domačih, brezplačnih športnih rekvizitov pri rekreaciji. Tokrat so orehi tisti, s katerimi lahko »stremo« marsikatero prepreko v prstih in dlaneh ter tudi v možganih.

Urejanje postelje Negibljivi osebi je postelja prostor za počitek, hranjenje, izločanje, razvedrilo, zato je še bolj pomembno, da je urejena. Postiljanje prilagodimo njenemu zdravstvenemu stanju in ohranjenim gibalnim sposobnostim. Pozorni moramo biti tudi, če ima bolečine.

Goveja juha prebudi prijetne spomine Najbrž se strinjate, da nam ob bolezni, hudi utrujenosti in onemoglosti pečenka ne diši; takrat si prej želimo krožnik goveje juhe. Ne zaman – v vodi raztopljeni minerali poskrbijo, da vodo telo lažje uporabi, zato nam juha pri hidraciji telesa koristi bolj kot kozarec čiste vode. Če v juho dodamo še zakuho, kmalu postane zdrav samostojen obrok.

Ali je prepir res grožnja za odnos? O prepirih imamo različno mnenje. Pogosto slišimo, da so ljudje pripravljeni veliko potrpeti, se ugrizniti v jezik in ne izgovoriti zanje pomembnih besed, prikrivati nestrinjanje in bolečino zgolj zato, da bi bil »mir v hiši«. Pa nam ta mir v hiši res prinaša toliko lepega?

Naravno proti prhljaju Prhljaja, te neprijetna nadloge, se lahko poskusite znebiti tudi z domačimi pripravki iz naravnih sestavin.

Vitaminska abeceda – vitamin E Vitamin E ima vlogo antioksidanta in ščiti celice pred oksidativnim stresom, ki predstavlja tveganje za razvoj različnih obolenj, predvsem srčno-žilnih bolezni. Kronično pomanjkanje tega vitamina povezujejo tudi s hitrejšim napredovanjem sive mrene, arterioskleroze, Parkinsonove bolezni in Alzheimerjeve bolezni.

Hemoroidi – pogosta nevšečnost Povečani hemoroidi ali zlata žila so nevšečnost, s katero se vsaj enkrat v življenju sreča več kot polovica ljudi, pogostejši pa so pri srednji in starejši generaciji in med moškimi. Lahko so zelo neprijetni in boleči, vendar v večini primerov niso nevarni.Povečani hemoroidi so najpogostejši vzrok za krvavitve iz zadnjega dela črevesa, do katere sicer lahko pride tudi zaradi boleče kožne razpoke (analne fisure).

KRATKE ZDRAVSTVENE

Nad okužbe s pomočjo zdravilnih rastlin Okužbe sečil so med najpogostejšimi okužbami, ki jih obravnavajo splošni zdravniki. Med njimi so v ospredju vnetja mehurja (akutni cistitis), ki so jim še posebej izpostavljene ženske, zaradi krajše sečnice v primerjavi z moškimi.

Rezija in Furlanija

Šestnajsto srečanje Vzajemnosti bo v Zadru

Vsaka stvar je za nekaj dobra

Zapisovalke vsakdanjika  Nekdaj je bilo zbiranje razglednic »popularen konjiček«, družine so si delale albume, ki so prehajali iz roda v rod, tako kot pozneje fotografski albumi. Če pa so stare razglednice sistematsko urejena zbirka, kot so se je lotili na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu, je zanimiv doprinos zgodovini. Projekt so poimenovali ŠTAJER-MARK, Po sledeh skupne preteklosti: razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890-1920).

Ali bo decembra 2020 kaj drugače? Če se nam bilanca tega decembra ni zdela spodbudna, potem je čas, da nekaj spremenimo. To, da imamo nekaj več kilometrine od ostalih, ne pomeni, da smo prišli do konca poti. Richard Bach je napisal zelo lepo misel za tiste, ki premišljujete, ali je vaše poslanstvo v tem življenju končano: »Če ste danes zbudili in to berete, vaša zgodba še ni zaključena.«

Od vafljev in piva do čipke in kulture Vletalu za belgijsko glavno mesto Bruselj sem srečala mlade Belgijke, tabornice, ki so se vračale iz Slovenije. Spoznavale so naš alpski in predalpski svet. Nad njim so bile navdušene. Kako tudi ne, saj pri njih prevladuje nižina. Le na jugu je gričevnat svet, Ardeni. Tam prebivalci radi kolesarijo in to vse leto, saj v Belgiji prevladuje milo oceansko podnebje.

Človeška ribica – kdo bo tebe rešil? Kranjska podzemna jama Tular, vhod vanjo je z dvorišča tovarne Iskratel, ima pestro zgodovino. O njej je pisal že Valvasor. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali kot zaklonišče pred letalskimi bombnimi napadi, ki jih k sreči Kranj ni doživel veliko. V sodobnem času pa je v njem javnosti malo znan, a zelo pomemben jamski laboratorij, ki ga je pred 60 leti uredil domačin, biolog Marko Aljančič.

Samozavesten vnuk Samozavestnim otrokom je marsikaj lažje. Bolj pogumno se lotijo novih nalog, saj verjamejo, da jih bodo zmogli. Ob neuspehu dlje vztrajajo, zato pridobijo več izkušenj, se več naučijo in več dosežejo. Lažje prenesejo poraze. Kako naj pomagate vnuku graditi samozavest?

Ko nas črta zmede Nekateri odseki cest so precej zavajajoče projektirani in opremljeni, da se o pravilnosti vožnje ne uspejo poenotiti niti eminentni slovenski strokovnjaki za varnost v prometu, inštruktorji vožnje in policisti. Označbe pogosto niso prav logične in zlahka se zgodi, da nas to, voznike, v dobri veri zapelje v zmoto. Zmota in nesreča pa v prometu radi prijateljujeta. Vendar pa se da voznika prav hitro proglasiti za krivca nesreče in pošteno oglobiti.

Na okenski politi naj se najde prostor tudi za zelišča Kadar ima kuhinja vsaj eno okno, daje dnevna svetloba odlično možnost za vzgojo svežih zelišč. Le katera gospodinja si ne želi imeti vedno pri roki drobnjak, peteršilj ali baziliko, ki obogatijo še tako skrbno pripravljene jedi.

KULTURA KRATKE

Nepozebnik in teloh sta zimska lepotca Nepozebnik in teloh sta najlepša v zimskem času. S cvetenjem najprej začne teloh, nekoliko kasneje se mu pridruži nepozebnik. Teloh se bo dobro počutil kot kot podrast lesnatim rastlinam in živih mej. Nepozebnik pa v rahlo zasenčeni legi.

Pelji me na tisti kraj »Štirje otroci smo bili, dve sestri in dva brata, živeli smo v Rogaški Slatini. Oče je rad igral na harmoniko in zelo lepo pel. Petje je bilo v družini naš vsakdanjik. Ko sem imela deset let, je oče žal umrl in smo ostali sami. Odraščali smo z mamo, ki je bila pred tem tudi hudo bolna. Bali smo se zanjo in tako je bilo otroštvo kar precej prežeto z bolečino," pove Majda Petan o prvih letih svojega otroštva.

Letni horoskop Vzajemnost 2020 Sonce nam daje svetlobo in energijo za življenje direktno in preko hrane; omogoča življenje na Zemlji. Vsak mesec preide v novo astrološko znamenje: nebesni svod ali zodiak je razdeljen na dvanajst enakih delov. Novoletni čas zaznamujejo naslednji aspekti: Sonce je v konjunkciji z Jupitrom v kozorogu 27. decembra, 30. decembra Merkur tvori trigon z Uranom, 2. januarja je Merkur v konjunkciji z Jupitrom in 12. januarja sta na isti kotni stopinji neba, v konjunkciji Saturn in Pluton. Počasni planeti simbolično vplivajo na družbena dogajanja, hitre planete čutimo na osebnem nivoju. Kadar nam nekaj ne gre od rok, radi rečemo: planeti so v slabem položaju, čez nekaj časa bo bolje. In res je tako. Mars bo letos v retrogradnem gibanju od 10. septembra od 0.24 ure do 14. novembra ob 1.37 uri v ovnu.

Januarski košek 2020

Skrivnostno polje, skrivnostni osamelec Štiri kilometre dolgo in kilometer široko polje ob cesti iz Grosuplja v dobrepoljsko dolino je krajinski park v ustanavljanju, ki ga radi obiskujejo naravoslovci in naravoslovno navdihnjeni izletniki. Na tem poplavnem oziroma dotočno-ponornem kraškem polju lahko v malem opazujejo enako zanimive, enako premenljive naravne pojave, kot jim jih v bolj razglašenem veličastju ter v skrivnostih podobno razklada Cerkniško jezero.

Občutek varnosti v lastnem stanovanju Dom je kraj, kjer se počutimo prijetno, varno in ko smo za zaprtimi vrati, je to naš svet, nedotakljiv, kamor ne povabimo vsakogar. Pa se res lahko prav v vsakem stanovanju ali hiši počutimo varni? Občutek varnosti se hitro izgubi, če živimo preveč na samem, daleč od sosedov in drugih hiš. A tudi med ljudmi, v mestni soseski, je varnost lahko varljiva, če se bojimo vlomilcev in morda ravno tako vsiljivih radovednežev.

DRUŽENJE JANUAR

ROKODELCI SE PREDSTAVIJO – DU Loški Potok  V Društvu upokojencev Loški Potok rokodelska sekcija deluje osem let. Rokodelske delavnice obiskuje od 10 do 20 članic, ki se srečujejo ob torkih oziroma po dogovoru, vodijo pa jih mentorice Tanja Lavrič, Marija Mišič, Mirjana Mikulič, Marija Turk, Majda Levstek, Anica Car, Marjeta Buček. Mentorice se udeležujejo rokodelskih delavnic Zveze društev upokojencev Slovenije in nato pridobljeno znanje širijo med preostale članice.

Kako trdna je naša varnostna mreža? Sistem socialne varnosti mora delovati kot varnostna mreža, ki vsakega, ki se mu kdaj v življenju zalomi, ulovi in mu pomaga, da se postavi nazaj na noge, pravi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Z njo smo se pogovarjali o spremembah, ki jih pripravljajo na področju socialnega varstva starejših.

NOVICE OD VSEPOVSOD

NOVOLETNI POSLANICI

PISMA BRALCEV

POISKALI SMO ODGOVOR: Plačilo omogočeno le z gotovino

Kdo bo skrbel za starejše in bolne? Da je pri nas hudo pomanjkanje socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev za nego na domu in tudi v domovih starejših občanov, poslušamo že nekaj let. Stanje se samo še slabša, zaposleni odhajajo v manj naporne in bolje plačane službe, tisti, ki ostajajo, pa so preobremenjeni, opozarjajo vZavodu za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD), kjer so skupaj s predstavniki upokojencev pripravili novinarsko konferenco. Obenem so pozvali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da socialnim oskrbovalcem omogoči ustrezno plačilo, ki naj bo enako ali vsaj primerljivo s plačilom osebnih asistentov.

Prostovoljstvo daje in vrača V Sloveniji opravimo veliko prostovoljnega dela. Prostovoljci so gasilci, gorski reševalci in gorniki, ki označujejo poti, pa tudi posamezniki, ki nudijo pomoč, družbo, prevoz do zdravnika ali trgovine starejšim in osamljenim, pomagajo otrokom pri učni snovi, nudijo duševno podporo onkološkim bolnikom, zbirajo in delijo pomoč socialno ogroženim, pomagajo, kadar se zgodijo naravne katastrofe.

Kako svobodni smo v resnici?

Obljube in zaveze

Čemu imajo evropske države zakon o dolgotrajni oskrbi? Evropske države so v devetdesetih letih skrbno pripravljale sodobni sistem dolgotrajne oskrbe in sprejele o njem zakon. Ves ta čas govorimo o tem tudi v Sloveniji. Leta 2010 je vlada dala predlog zakona v javno razpravo in nato spet jeseni 2017 – prvi je ostal v predalih socialnega ministrstva, drugi zdravstvenega. Glede tega je izkušnja evropskih držav jasna: ne zdravstveno ne socialno ministrstvo ne more samo pripraviti in voditi sodobnega sistema humane, finančno in kadrovsko vzdržne dolgotrajne oskrbe. Ta je namreč neločljiva celota storitev socialne oskrbe, zdravstvene nege in človeškega odnosa med zdravimi in šibkejšimi v skupnosti.

Ali je spoštovanje kar umrlo?

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media