Ko nas črta zmede
AVTOMOBILIZEM
Foto: Google maps
Nekateri odseki cest so precej zavajajoče projektirani in opremljeni, da se o pravilnosti vožnje ne uspe poenotiti niti eminentnim slovenskim strokovnjakom za varnost v prometu, inštruktorjem vožnje in policistom. Označbe pogosto niso prav logične in zlahka se zgodi, da to voznike v dobri veri zapelje v zmoto. Zmota in nesreča pa v prometu radi prijateljujeta. Vendar pa lahko voznika prav hitro proglasijo za krivca nesreče in pošteno oglobijo.
Najdejo se situacije, ko si celo v stroki dobro poučeni najprej skušajo najti odgovor z vpogledom v veljavno zakonodajo (hm, tega pa voznik nikoli nima časa storiti), pa še ostane dvom, ki vodi v različne interpretacije. Preprosto povedano, kljub vedno gostejšim in natančnejšim predpisom si pravilnost vsakdo razlaga po svoje. To pokaže, da je v zakonih in izvedbi vseeno nekaj narobe.
Iz časa, ko smo poznali zelo enoznačne predpise in znake, torej tudi le sredinsko prekinjeno ali neprekinjeno črto, smo prišli v čas, ko so talne označbe postale tako načičkane, da voznik pri hitrosti vožnje prometnega toka vse težje izlušči bistvo sporočila. Ena izmed preprostih zagonetk so na primer robne črte na vozišču, ki jih nismo ravno vajeni. Recimo. Takšni so izvozi z avtoceste ali povezovalne ceste, ki v Ljubljani peljejo mimo znanega trgovskega središča BTC in vodijo proti obvoznici, avtocesti.
Zadnje čase zarišejo dve prekinjeni robni črti, kadar je cesta preozka, da bi lahko s sredinsko črto označili dva prometna pasova. Tu je lep primer, kako se ožja cesta (če pazimo na izraze, potem ima dve smerni vozišči!) razširi in pridobi sredinsko neprekinjeno črto ter s tem dva prometna pasova. Robni črti pa postaneta neprekinjeni. Čez vsako neprekinjeno črto je, jasno, prepovedano zapeljati. (Fotografija: Katarina Turnšek)
Tu je vozišče (hm, ali je to prometni pas?) dovolj široko, da lahko vštric gladko peljeta dva osebna avtomobila (ali avtomobil in kombi). Toda ob straneh prometnega pasu sta zarisani dve neprekinjeni beli črti. Kaj zdaj? Ali je to »smerno vozišče« z »enim« ali »dvema« neoznačenima prometnima pasovoma? Naj torej tu vozila peljejo drugo za drugim? Ali lahko peljejo drugo ob drugem in tako občutno izboljšajo pretočnost ceste in semaforiziranih križišč?
Večina voznikov se razporedi v dve vrsti, kar je pretočno in priročno zaradi vožnje skozi križišča. Tudi logika reče, da je tako najprimernejše, etično, praktično. Toda ali je tako tudi prav? Ko sem ta primer predstavil različnim strokovnjakom za promet, varnost, nadzor prometa, so vsi problem poznali. Enoznačnega odgovora »prav ali narobe« pa iz rokava vseeno niso stresli.
Pomen izrazov:
SMERNO VOZIŠČE je vozišče ali njegov vzdolžni del, ki je namenjen vožnji vozil v eni smeri in ga lahko sestavljajo eden, dva ali več prometnih pasov.
PROMETNI PAS je označen ali neoznačen vzdolžni del smernega vozišča, ki je dovolj širok za neovirano vožnjo dvoslednih vozil v eni vrsti.
Problem je nejasnost. A od voznika se pričakuje, da bo vedno odreagiral prav in v skladu z zakoni. (Posnetek z zemljevida Google)
