Veliko več kot le zgaga

Dobro počutje | jan. '20

Konec leta je s svojim vsesplošnim obiljem (stresa, hrane in še česa) pri marsikom povzročila oglašanje želodčnih težav. A medtem ko nekaterim zgaga pomeni samo klic k večji zmernosti, je za druge lahko opozorilo, naj želodčnim težavam vendarle namenijo več pozornosti. V zadnjih letih pa se je pokazalo, da je velik del želodčnih težav in bolezni povezan z okužbo z bakterijo Helicobacter pylori.

Pogost zdravstveni problem, katerega simptomi se ob obilju hrane povečajo, je gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) z zgago (pekoč občutek za prsnico, ki se iz žličke širi navzgor proti vratu) in vračanjem želodčne vsebine v požiralnik ali žrelo (regurgitacija). Tovrstne težave ima po nekaterih podatkih enkrat na mesec desetina do tretjina ljudi.

Do manjše mere so simptomi normalni, predvsem ob zvišanem tlaku v trebuhu, ponoči, v ležečem položaju. Blažje težave nastanejo tudi zaradi dietnih prekrškov. Sami lahko na njihovo zmanjšanje vplivamo z manjšimi obroki, počasnim uživanjem hrane in uravnoteženo prehrano z manj maščobami, izogibanjem alkoholu, opustitvijo kajenja, hranjenjem v pokončnem položaju in vztrajanjem v tem položaju vsaj še dve uri po obroku. Pomaga lahko tudi spanje z dvignjenim zgornjim delom ležišča.

Če so težave pogoste in trajajo več kot dva dni v tednu ter zmanjšujejo kakovost življenja (kislina poškoduje tudi sluznico požiralnika), je treba poiskati zdravniško pomoč, svetuje prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. Če se po zdravljenju z zdravili (zaviralci protonske črpalke) stanje ne izboljša, bo zdravnik iskal še druge mogoče vzroke težav oziroma rešitve ali pa vas bo napotil na gastroskopijo.

GERB nedvomno lahko pomembno vpliva na kakovost življenja, vendar ga praviloma ne ogroža. Lahko pa ga ogrozi bakterija, ki je zelo razširjena v naših želodcih – Helicobacter pylori.

Najpogostejša okužba pri ljudeh

Gre za bakterijo, ki spremlja človeštvo že najmanj 50.000 let in se je, kot opozarja gastroenterolog, neverjetno dobro prilagodila življenju v želodcu oziroma je nasploh ena redkih, ki ji uspe tam tudi preživeti. Okužba s to bakterijo je celo najpogostejša okužba pri ljudeh. V Sloveniji ocenjujejo, da je prisotna kar pri četrtini prebivalcev v starosti od 50 do 75 let, je povedal na enem od svojih predavanj.

Zaradi nje pri okuženih nenehno poteka vnetje v želodcu, ki pa ga večina niti ne občuti. Le pri petini lahko ob njem pride do različnih bolezenskih težav, kot je razjeda na želodcu ali dvanajstniku, redkeje tudi do raka. Ob okužbi se pogosteje pojavlja tudi bolečina v predelu želodca (dispepsija). Nekateri poročajo celo, da je okužba z bakterijo Helicobacter pylori povezana z nastankom ateroskleroze in nevrološkimi boleznimi, kot so možganska kap, alzheimerjeva bolezen in parkinsonova bolezen, kar pa za zdaj še ni potrjeno.

Zaradi z okužbo povezanih tveganj, še posebej tveganjem raka na želodcu, gastroenterologi priporočajo zdravljenje vseh okuženih, ne glede na to, ali so težave že prisotne ali ne. Zdravljenje običajno poteka 14 dni in v glavnem temelji na kombinaciji dveh antibiotikov z zaviralci protonske črpalke. Uspešnost takšnega zdravljenja ob dobrem sodelovanju bolnikov doseže 90 odstotkov, zagotavlja prof. dr. Tepeš. »Vse bolnike kontroliramo mesec dni po zdravljenju z urea dihalnim testom (UDT), ki je zlati standard. Žal pa ni na voljo vsepovsod po Sloveniji.« Bolniki, ki niso ozdravljeni, potrebujejo ponovno zdravljenje z drugačno kombinacijo antibiotikov. Ker med navidezno zdravimi zdravniki te okužbe sistematično še ne iščejo, pa to pomeni, da vas bodo za okužbo testirali le, če ste med najbolj ogroženimi ali če se simptomi že pojavijo.

Pri mlajših osebah je najustreznejši test za dokazovanje okužbe že omenjeni urea dihalni test, ki na okužbo pokaže posredno (nista potrebni endoskopija in biopsija). Tak test je enostaven. Preiskovanec mora zaužiti tekočino, v kateri je urea, ki jo bakterija razgradi. Po 30 minutah pa s pomočjo slamice pihamo v posebno epruveto.

Kadar tak test ni izvedljiv, je mogoč tudi monoklonski test določanja H. pylori v blatu, ki pa je manj natančen in ni primeren za določanje okužbe na oddaljeni lokaciji. Pri bolnikih, ki so starejši od 40 let ali imajo alarmne znake, kot so hujšanje, krvavitev, slabokrvnost, težave pri požiranju, tipen tumor, je vendarle potrebna gastroskopija, opozarja prof. dr. Tepeš.

Še posebej je treba preveriti možnost okužbe v naslednjih primerih:

  1. ob bolečinah v želodcu (dispepsija),
  2. pred uvedbo dolgotrajnega zdravljenja z antiagregacijskimi zdravili in nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, da bi zmanjšali tveganje razjed,
  3. pred dolgotrajnim zdravljenjem z zaviralci protonske črpalke, ki lahko povzroči, da se bakterija preseli v telo želodca, kar poveča tveganje raka,
  4. če ima raka na želodcu ožji družinski član,
  5. ob nekaterih drugih zdravstvenih stanjih, kot so slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa brez znanega razloga, pomanjkanje vitamina B12 in še nekatera druga.

Glavna povzročiteljica želodčnega raka

Bakterija Helicor pylori povzroči skoraj devet desetin vseh rakov na želodcu. A čeprav samo od enega do treh odstotkov okuženih bolnikov dejansko zboli za rakom, ni mogoče vnaprej napovedati, pri kom bo prišlo do razvoja raka, ki je po pojavnosti v svetu na petem mestu in po umrljivosti, ki jo povzroča, na tretjem. Po zadnjih podatkih Registra raka RS imamo v zadnjih letih v Sloveniji v povprečju okoli 460 novih primerov tega raka na leto, okoli 350 oseb zaradi tega raka na leto umre. Z njim je konec leta 2016 tako živelo nekaj več kot 2000 oseb.

Bolezen se običajno začne po 40. letu in se v polni meri razvije v 60. do 80. letu starosti in kljub napredku v zdravljenju nima dobrih obetov, predvsem zato, ker tovrstnega raka praviloma odkrijemo pozno. Zato je najboljša možnost preprečevanje razvoja raka z zgodnjim odkrivanjem okužb s H. pylori in zdravljenjem, ugotavljajo strokovnjaki. Poleg zmanjšanega tveganja raka na želodcu pa se na ta način zmanjšata tudi možnost nastanka razjed na želodcu in dvanajstniku in pojav dispeptičnih težav.

Če smo to priložnost že zamudili, je zelo pomembno, da odkrijemo morebitne predrakave spremembe. Slovenske raziskave kažejo, da jih ima med 70-letniki okoli sedem odstotkov. Pri starejših bolnikih lahko z zdravljenjem okužbe s Helicobacter pylori in zgodnjim odkrivanjem predrakavih sprememb na želodčni sluznici izboljšamo preživetje, ugotavlja prof. dr. Bojan Tepeš. Te bolnike potem spremljajo z rednimi endoskopskimi pregledi. Ob bolj razvitih spremembah pa je seveda potrebno tudi zdravljenje.

Dispepsija je pogosta kronična ali ponavljajoča se bolečina ali nelagodje v zgornjem delu trebuha, ki jo doživi okoli četrtina prebivalcev. Zanjo so lahko značilni tudi občutek zgodnje sitosti in polnosti v zgornjem trebuhu, napihovanje, spahovanje in siljenje na bruhanje. Vsaka dispepsija ne pomeni tudi okužbe z bakterijo Helicobakter pylori, prav tako tudi ne pomeni, da je na želodcu že prisotna razjeda. Dispepsija je včasih povezana z motnjami v praznjenju želodca, preobčutljivostjo za raztegnitev želodca, zdravili in tudi psihičnimi dejavniki.

Je pa dispepsija zaradi zgoraj omenjenih razlogov gotovo lahko razlog, da obiščete zdravnika, še posebno če se tovrstne težave pojavljajo vsaj 12 tednov v zadnjem letu dni. Pozornost je še posebej potrebna, kadar se dispepsija pojavi pri starejši osebi, saj je pri njih tveganje raka na želodcu že nekoliko povišano. Dodatni alarm za hitro ukrepanje pa pomenijo simptomi, kot so izguba telesne teže, težave s požiranjem, slabokrvnost, dolgotrajno bruhanje in dolgotrajne bolečine v zgornjem delu trebuha.

Čas za novi presejalni program?

Mednarodna agencija za raziskave raka Svetovne zdravstvene organizacije (IARC) je v letu 2014 priporočila, da v državah s srednjim in visokim tveganjem nastanka raka na želodcu začnejo izvajati ustrezne preventivne programe. Slovensko združenje gastroenterologov in hepatologov je že leta 2017 poslalo predlog takšnega programa na ministrstvo za zdravje. Predlagajo, da bi pri vseh prebivalcih med 20. in 30. letom začeli nacionalni program presejanja na okužbo in nato zdraviti okužene bolnike. Program bi organizirali in nadzorovali po vzoru presejalnega programa za raka na debelem črevesu in danki (SVIT).

Urša Blejc, fotografija: Shutterstock 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media