Vsaka stvar je za nekaj dobra

Prosti čas | jan. '20

Ko je šla končno tudi Duša v pokoj, je bilo vse drugače, kot sta si predstavljala prej. Vse je kar naenkrat postalo tako eksplozivno, da nikoli nisi vedel, kdaj bo počilo. In je zares marsikdaj počilo.

Zelo čudno! Bila sta vendar stara zakonca, utrjena in preizkušena, utečena in uglašena drug z drugim. Otroka sta že zdavnaj odšla, on se je upokojil že pred leti in čakala sta, da se v dom za stalno vrne tudi ona. Po toliko letih dela in obveznosti in razpetosti med domom in vsemi dolžnostmi sta sanjala o času, ki bo samo njun. Čas je prišel, upokojila se je – sanje o lepoti pa kot da so se razblinile. Nista se znala ujeti, on, stari upokojenec, in ona, sveža in nova v razpolaganju vsega časa samo po svoji volji.