Ogledala zdravja

Dobro počutje | jan. '20

 Modrost starodavnega zdravilstva pravi: »Če hočeš spoznati človekova doživetja v preteklosti, si danes oglej njegovo telo. Če hočeš spoznati človekovo telo v prihodnosti, si danes oglej njegova doživetja!« Resničnost te modrosti lahko preverimo na vsakem koraku. Zato prisluhnimo telesu in povedalo nam bo, kaj potrebuje.

Mineralov in vitaminov ne smemo sami izbirati in ločevati, temveč moramo uživati prav vse, saj so medsebojno prepleteni in soodvisni. Seveda moramo po analogiji enako poskrbeti za vnos najširše palete rastlinskih in živalskih beljakovin (aminokislin) ter maščob rastlinskega in živalskega izvora in ogljikovih hidratov.

Telo samo ve, kaj potrebuje ter koliko in kje vzeti, da bo zadostilo potrebam po gradivu, energiji in zaščiti. Pri tem po večini zadostuje že nekaj mikrogramov ali miligramov nekega minerala ali vitamina, da procesi normalno stečejo. Toda če nam manjka en sam mineral ali vitamin, se presnova upočasni ali celo ustavi. Zato si zapomnimo načelo: vsakega po malem, ničesar preveč in ničesar premalo.

 Kaj je narobe in kaj pomaga

Slabši vid, počasna rast nohtov, razcepljeni nohti, bele pike na njih, tanki, krhki in šibki lasje, naglo sivenje, luskava, suha, hrapava in poškodovana koža, dermatitis, ekcemi, akne, mozolji, strije, šumenje v ušesih, razpoke za ušesi, slabše vonjanje in okušanje – vse to kaže na pomanjkanje cinka v telesu. To hkrati pomeni, da imamo slabši imunski sistem in neustrezno želodčno kislino za razgradnjo beljakovinske hrane za gradnike las in nohtov, obenem pa je porušeno encimsko delovanje pri številnih procesih v telesu. To sicer še ni bolezen, vendar vanjo vodi.

Če imamo slabši vid (ne gre za poslabšanje dioptrije) potrebujemo cink, selen, omega 3, vitamine A, E, C, D ter B in K in beljakovine. Pri ščemečih in srbečih očeh pa vitamina A in B2. Pri pomanjkanju solzne tekočine so nujni vitamina C in A ter esencialne maščobne kisline rastlinskega in živalskega izvora. Pretirano solzenje blažijo flavonoidi in karotenoidi, preobčutljivost za svetlobo pa vitamin B3. Pri oteklih vekah pomagajo omega 3 in vitamin E, balastne snovi in vitamin K.

Babičin nasvet: korenček, špinača in paradižnik so skupaj z ribjim oljem dragocena pomoč pri preprečevanju najhujših očesnih bolezni, med njimi sive in zelene mrene.

 Pri težavah z lasmi. Pri prhljaju pomagajo karotenoidi in flavonoidi, vitamina C in E, selen in omega 3. Sivenje zavirajo beljakovine, vitamini B5, B6, folna kislina ter baker in cink v ravnovesju (suhe slive). Izpadanje las pa beljakovine, cink, flavonoidi, železo, vitamina B2 in biotin. Cepljenje las ter suhe in puste lase rešujemo z omega 3, biotinom, vitaminoma E, A, jodom in silicijem. Pri mastnih laseh koristi vitamin B2.

Babičin nasvet: surov rumenjak si vtremo v lase in pustimo učinkovati eno uro. Pri izpiranju dodamo v vodo limonov sok. Učinkoviti sredstvi za lepše in močnejše lase sta tudi ajdova in prosena kaša.

Pecivo za lepše lase: ajdovo kašo vsujemo v vrelo mleko in pustimo, da se napoji. Ohlajeni dodamo kislo smetano, skuto, jajce, rjavi sladkor, muškatni orešček, zmlete oreške, namočene rozine in narezano jabolko. Pečemo 20 min pri 180 stopinjah. Ponudimo toplo ali hladno, prelito s sadnim sokom.

Težave na koži rešujejo: luskavo in hrapavo kožo cink, vitamina A, B3 in omega 3. Pojav modric blažijo flavonoidi in karotenoidi in čebulnice, dermatitis vitamini A in vsi B-ji. Podobno velja za akne in mozolje in ekceme. Suho in grobo kožo rešujejo cink, vitamina A in B3 ter maščobne kisline omega 3 živalskega izvora, strije pa beljakovine in cink.

Babičin nasvet zoper gube: naredimo si pripravek iz smetane, olja iz pšeničnih kalčkov in rumenjaka, zmes z vato vtiramo v kožo. Drug način je, da naredimo špinačni sok in si ga z vato vtiramo v kožo. Podobno pomaga tudi kumarični sok.

Težave z nohti

Če nam nohti slabo rastejo, potrebujemo cink in beljakovine. Če se nohti cepijo, moramo dodati še vitamin B2, kalcij, magnezij, silicij, jod in železo. Bele pike na nohtih so znak pomanjkanja cinka, pri glivicah pa so nujni vitamini B-kompleksa, probiotične bakterije in česen.

Babičin nasvet: v kožo na rokah si vtiramo limonov in ananasov sok ter olje iz pšeničnih kalčkov.

Kje dobimo vse, kar telo potrebuje?

Cink: ostrige in vsa morska hrana, jagnjetina, pšenični kalčki, telečja jetra, goveja pečenka, svinjina, bučna in sončnična semena, sardine v olju, soja in leča.

Silicijproso, oves, ječmen, riž, pšenica, čebula in rdeča pesa.

Selen: brazilski in drugi oreščki, orehi, rozine, rakci, sončnična semena, čebula in česen ter rdeče zelje. Boljši je izkoristek selena z vitamini A, C in E.

Železo: jetra, rdeče meso, zlasti konjsko, rumenjak, ostrige, stročnice, lešniki, ovsena kaša in ribe. Še boljši je izkoristek skupaj s fruktozo, vitaminom C in bakrom.

Jod: prekajene skuše, školjke, raki, losos, mleko, čebula ... Bolj je izkoristljiv skupaj s selenom in vitaminom A.

Vitamin B1: grah, pomaranče, koruzni kosmiči, krompir, svinjina, arašidi, mleko in sončnična semena.

Vitamin B2: govedina, perutnina, jajca, jogurt in polnomastno mleko, brstični ohrovt, mandlji in oreščki ter koruzni kosmiči.

Vitamin B3: piščančje prsi, svinjina, govedina, mlečni izdelki, suhe slive, datlji in avokado.

Vitamin B5: jajca, jetra, arašidi, sezamova semena, orehi, avokado, jabolka, suhe marelice in fige, zelenolistna zelenjava.

Vitamin B6: pšenični kalčki, pivski kvas, goveja jetra, puran, govedina, banane, brstični ohrovt, arašidi, jajca, orehi in zelje.

Vitamin B9: temnozelena listnata zelenjava, špinača, korenje, arašidi, lubenice, buče, marelice, avokado, jajčni rumenjak, kvas, goveja jetra ...

Biotin: arašidi, lešniki, mandlji, rumenjak, goveja jetra, mleko, skuta, orehi, sezamova semena, rjavi riž, soja, leča ...

Vitamin B12: govedina, svinjina, konjsko meso, jajca, fazanje in račje meso, mleko, siri in ribe.

Vitamin E: olje pšeničnih kalčkov, mandlji, orehi, sončnična semena, lešniki, pinjole, jajca, ovsena kaša, arašidi ...

Vitamin K: brokoli, brstični ohrovt in zelje, rumenjak in ribje olje.

Vitamin D: slanik, skuše, losos, sardela, jajca, sir, ribje olje in ... sonce.

Esencialne maščobne kisline: ričkovo (totrovo) olje, orehovo in lešnikovo olje, olje iz oljne ogrščice, lešniki in orehi ter drugi oreščki in semena, iz katerih so olja stisnjena, ribje olje.

Karotenoidi: korenje, paprika, čili, paradižnik, blitva, špinača, rdeča čebula, lubenica, melona, peteršilj ...

Flavonoidi in vitamin C: jagodičevje (brusnice, borovnice, maline, robidnice ...), rdeča pesa, jajčevec, grenivka, limone, čokolada, beli in zeleni čaj ...

Beljakovinevse vrste mesa in rib, mleko in mlečni izdelki, soja, beljakovinski napitki iz sirotke in soje, stročnice.

 Recepta

Datljevi zavitki s panceto, trdim kozjim sirom in vejico rožmarina

Potrebujemo: zavitek mehkih datljev, kozji sir, pomarančo, ščepec kajenskega popra, drobceno vejico rožmarina za vsak datelj, suho kraško panceto, nekaj žlic oljčnega olja, malo limonovega soka in rdeči poper.

Pečico segrejemo na 180 stopinj. Datlje podolžno zarežemo in izkoščičimo, kozji sir narežemo na tanke palčke, pomarančo umijemo z vročo vodo in jo skupaj z lupino narežemo na tanke trakove ter še posebej prečno na nekaj rezin za okrasitev. Datlje nadevamo s trakovi kozjega sira in pomarančne lupine, dodamo kajenski poper in rožmarinovo vejico. Nato vsak datelj ovijemo s tanko rezino pancete in položimo v pekač. Pokapljamo z oljem in pečemo 10 minut. Vzamemo iz pečice ter zavitke pokapljamo z limonovim sokom, potresemo z rdečim poprom in takoj ponudimo.

 Eliksir za dolgo življenje

/po knjigi Samostanska kuhinja avtorjev B. Kuharja in J. Mlinariča, Ljubljana: ČZD Kmečki glas, 2002/

Sestavine: 6 l vina, 1 kg medu, dve žlici popra, žlica ingverja, štirje lovorovi listi, dva ščepca žafrana, 12 žajbljevih listov in dve vejici vinske rutice.

 V 2 l vina so zamešali kilogram meda in kuhali, dokler se med ni razpustil. Med nenehnim mešanjem so prilili še preostalo vino ter dodali vse začimbe in vinsko rutico. Vse to so prevreli, odstavili, odstranili pene in počakali, da se je tekočina ohladila. Eliksir so zdaj prelili v steklenice in v vsaki je morala biti še vejica zelene rutice. Počakali so najmanj 12 ur in potem eliksir ponudili ledeno-mrzel, morda tudi s kockicami ledu. 

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media