Za nekatere všečno, a s sistemsko napako

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | jan. '20

Foto: J. D.

Državni zbor je tudi po vetu državnega sveta 2. decembra 2019 ponovno sprejel Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin (ZUPPJS2021). Navedeni zakon med drugim določa tudi pogoje, rok in način za izredno uskladitev pokojnin, kakršno sicer omogoča sistemski zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Opravljena naj bi bila povsem mimo pravil, zapisanih v sistemskem zakonu, v decembru leta 2020. Če bodo zanjo izpolnjeni pogoji in bo tudi dejansko uresničena tako, kot določa ta posebni zakon, bo povzročila trajne negativne učinke na ravni novih pokojnin, uveljavljenih v letu 2020, in tudi na široko odprla vrata za nadaljnjo razgradnjo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Bralcem Vzajemnosti je znano, da izvedba tovrstne uskladitve pokojnin – v primerjavi z redno – ni obvezna. Zavod jo sme opraviti le, če z njo predhodno soglaša vlada. Njena privolitev je vezana na izpolnitev enega izmed naslednjih pogojev, določenih v ZPIZ-2:

  • ugotovljene pozitivne gospodarske rasti bruto domačega proizvoda v predhodnem koledarskem letu ali pa
  • dve leti zaporedoma nižje rasti najnižje pokojninske osnove od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem pred tem.

Če vlada z izredno uskladitvijo, za katero je bil izpolnjen kateri od prej navedenih zakonskih pogojev, soglaša, jo mora zavod opraviti na način, ki ga ZPIZ-2 določa za redno uskladitev, torej v mesecu februarju. Pri njeni izvedbi mora upoštevati predpisane deleže povečanja bruto plač in cen življenjskih potrebščin v določenih obdobjih. Sistemski zakon tudi izrecno določa, da je redna uskladitev (enako pa tudi izredna!) izražena v odstotku, ki ustreza seštevku obeh delnih odstotkov ugotovljenih povečanj bruto plač in cen življenjskih potrebščin.

ZUPPJS2021 pa določa, da se ne glede na navedena in na kratko povzeta pravila v sistemskem zakonu, pokojnine in drugi prejemki, ki se morajo februarja redno uskladiti, izredno uskladijo v decembru 2020. Rok za izvedbo izredne uskladitve se torej razlikuje, povsem drugačen pa je tudi njen način izvedbe. Določa tri mogoče višine uskladitve. Katera bo uporabljena, pa bo odvisno od ugotovljene rasti bruto domačega proizvoda v letu 2019. Mogoče višine uskladitev niso izražene v odstotkih, temveč v absolutnih zneskih, ki znašajo:

  • 6,50 evra, če je bila gospodarska rast presežena za 2,5 odstotka,
  • 9,75 evra, če je presegla 3,5 odstotka, oziroma
  • 13 evrov, če je presegla 4,5 odstotka.

Takšen način uskladitve so predlagatelji utemeljevali z dejstvom, da se hrana in življenje nasploh dražita za vse enako. Prejemniki nižjih pokojnin naj bi na tak način pridobili več kot bi, če bi bila tudi izredna uskladitev pokojnin za vse uživalce enaka v relativno skromnem odstotku.

Na videz za nekatere zelo všečna in po njihovem prepričanju celo nujno potrebna sprememba v načinu usklajevanja pokojnin (v preteklosti je bila pogosto že večkrat zahtevana, vendar vse do zdaj ni bila uslišana) je ne le v nasprotju s pravili, določenimi v sistemskem zakonu, temveč je za prejemnike pokojnin tudi krivična. Dejstvo je, da bo novim uživalcem podpovprečnih kot tudi nadpovprečnih pokojnin, uveljavljenih v tem koledarskem letu, dejansko povzročila škodo, izraženo v različni višini pokojnin, čeprav so oboji izpolnjevali enake pogoje za njihovo odmero. Razlike pa ne bodo samo začasne, temveč trajne.

Predpisani način izvedbe redne (in seveda tudi izredne) uskladitve pokojnin v odstotku, enotnem za vse upravičence, določen v ZPIZ-2, je obvezen, če želimo tudi v času uživanja pokojnine spoštovati in obdržati pravila, veljavna za določitev njene višine ob odmeri v posameznem koledarskem letu.

Pomembna je ohranitev razmerij

Spomnimo, višina starostnih pokojnin, ki jih je med vsemi prejemniki pokojnin največ, je praviloma odvisna od višine pokojninske osnove na eni strani in dolžine dopolnjene pokojninske dobe ter datuma njene uveljavitve na drugi strani. Pokojninsko osnovo tvori mesečno povprečje osnov (plač in/ali zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje) iz predpisanega obdobja pred uveljavitvijo pokojnine. Čas, prebit v obveznem zavarovanju, se kaže v dolžini dopolnjene pokojninske dobe, ki je v sistemskem zakonu ovrednotena z določenimi odstotki. Odložitev uveljavitve pravice do starostne pokojnine po izpolnitvi pogojev za njeno pridobitev pri najnižji starosti pa vpliva na še dodatno višji odstotek za njeno odmero, ki je sicer izražen prek dopolnjene pokojninske dobe. Pripadajoči znesek starostne pokojnine ob njenem priznanju je tako enak določenemu odstotku od pokojninske osnove.

Vrednotenje pokojninske dobe kot tudi višino odstotkov, do katerih je upravičen uživalec starostne pokojnine, ki je odložil njeno uveljavitev na poznejši čas po izpolnitvi pogojev pri minimalni starosti, določa zakon. Ob tem velja opozoriti, da je dosedanja lestvica za odmero starostne pokojnine z ZPIZ-2G, veljavnim od 1. januarja 2020, spremenjena. Med določbami tega zakona do konca leta 2024 še obstaja razlika v višini odstotkov za odmero te pokojnine glede na spol zavarovanca, od 1. januarja 2025 pa bo veljala enotna višina.

ZPIZ-2 je žal opustil t. i. horizontalno enakost med pokojninami, uveljavljenimi v različnih obdobjih. Izražena je bila z relativno enakostjo višine pokojnin, odmerjenih za enako dolgo pokojninsko dobo od enakih ali približno enakih pokojninskih osnov, in sicer ne glede na koledarsko leto, v katerem je bila pokojnina uveljavljena. Zaradi njene opustitve lahko na ravni pokojnin nastajajo razlike, na katere pomembno vpliva tudi datum odhoda v pokoj.

Horizontalna enakost pa je za zdaj še ohranjena med pokojninami, uveljavljenimi v posameznem koledarskem letu. Nesprejemljivo in krivično bi bilo, da bi tudi v tem primeru datum upokojitve trajno vplival na višino pokojnin. Prav do takih učinkov pa žal vodi izvedba izredne uskladitve pokojnin po določbah ZUPPJS2021.

Ohranitev razmerij, vzpostavljenih ob odmeri pokojnin v času njihovega izplačevanja, zagotavlja medsebojna povezanost med načinom odmere pokojnin in poznejšim spreminjanjem njihove višine, na katerega vpliva usklajevanje. Ker je višina starostne pokojnine ob odmeri določena v odstotku, odvisnem od dolžine dopolnjene pokojninske dobe in morebitne odložitve upokojitve, zadrževanje razmerja v času uživanja pravice omogoča le spreminjanje njene višine (pri usklajevanju) v enakih odstotkih. Kakršna koli drugačna sprememba pa tako vzpostavljena razmerja ruši. Razlike nastajajo v višjih že uveljavljenih podpovprečnih in nadpovprečnih pokojninah od novih tovrstnih pokojnin. Že uveljavljene nižje pokojnine, ki so nizke tudi zato, ker so bile odmerjene za kratko pokojninsko dobo, bodo višje od novih, odmerjenih za enako pokojninsko dobo od enake pokojninske osnove, po datumu veljavnosti drugačne uskladitve. Pri najvišjih pokojninah bodo učinki podobni. Že uveljavljene pokojnine bodo višje od novih, odmerjenih za enako dolgo pokojninsko dobo od enake pokojninske osnove, veljavne od datuma veljavnosti drugačne uskladitve. Tako v posameznem koledarskem letu posredno neutemeljeno spreminjamo razlike med prejemniki pokojnin, objektivno nastale ob njihovi odmeri, zaradi vpliva dolžine obdobja, prebitega v zavarovanju, in plačevanja prispevkov ter načela, na katerih sistem temelji.

Primerjava

Učinke ZUPPJS2021 na raven letos uveljavljenih najnižjih in najvišjih starostnih pokojnin najlažje predstavimo pri njihovi odmeri od najnižje in najvišje pokojninske osnove. Obe bosta sicer določeni na novo, ko bodo na voljo statistični podatki, zahtevani v ZPIZ-2. Ti spremembi kot tudi višino redne uskladitve v februarju bomo pri našem prikazu zanemarili, saj zanj niso ključnega pomena. Novi višini obeh osnov bomo določili le upoštevajoč njuni trenutni višini ter najnižjo mogočo izredno uskladitev pokojnin od 1. decembra 2020.

Januarja veljavna najnižja pokojninska osnova znaša 871,34 evra. Najnižja mogoča starostna pokojnina moškega, uveljavljena v tem in poznejših mesecih do decembra 2020, s 15 leti zavarovalne dobe, odmerjena od te osnove, bi znašala 235,26 evra (871,34 evra x 0,27). Po izredni uskladitvi pokojnin v decembru za 6,50 evra pa bi se zvišala na 241,76 evra. Nova najnižja pokojninska osnova, povečana za 6,50 evra, pa bi znašala 877,34 evra. Od te osnove odmerjena starostna pokojnina moškega za enako dolgo zavarovalno dobo, uveljavljena v decembru 2020, pa bi znašala 237,02 evra.

Primerjava obeh zneskov pokaže, da bi bila v decembru uveljavljena starostna pokojnina, čeprav sta bili letos obe odmerjeni od najnižje pokojninske osnove za enako dolgo zavarovalno dobo, za 4,74 evra nižja. Je to sprejemljivo in pravično? Pred decembrom uveljavljena najnižja starostna pokojnina bi dosegla že 27,75 odstotka nove najnižje pokojninske osnove. To je, kot da bi dopolnil za 6 mesecev daljšo dobo, čeprav je dejansko dopolnil le 15 let zavarovalne dobe.

Januarja veljavna najvišja pokojninska osnova znaša 3.485,36 evra. Starostna pokojnina moškega, uveljavljena v tem in poznejših mesecih do decembra 2020, s 40 leti pokojninske dobe, odmerjena od te osnove, bi znašala 2.038,94 evra (3.485,36 x 0,5850). Po izredni uskladitvi pokojnin v decembru za 6,50 evra bi se zvišala na 2.045,44 evra. Nova najvišja pokojninska osnova, povečana za 6,50 evra, pa bi znašala 3.491,86 evra. Od te osnove odmerjena starostna pokojnina za enako dolgo pokojninsko dobo, uveljavljena v decembru 2020, pa bi znašala 2.042,74 evra. Decembra uveljavljena pokojnina bi bila za 2,70 evra nižja.

Z višanjem absolutnega zneska izredne uskladitve se razlike tako pri nižjih kot tudi višjih pokojninah, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu, povečujejo!

Ob navedenem velja opozoriti še na eno nezanemarljivo posledico, ki kaže na očitno neskladje med določbami ZPIZ-2 in ZUPPJS2021. Po ZPIZ-2 znaša najvišja pokojninska osnova štirikrat več kot najnižja. Po izredni uskladitvi pokojnin v decembru 2020 v najnižji mogoči višini se to razmerje zniža na 1 : 3,98, z najvišjim možnim zneskom pa na 1 : 3,96!

Omenili smo že, da takšna »sistemska« rešitev pri usklajevanju odpira možnosti za nadaljnje posege v tej smeri, morda tudi pri prihodnjih rednih uskladitvah. Njihova uveljavitev sicer brez spremembe sistemskega zakona ni mogoča. Da pa tudi to ni kakšna posebna težava, kažejo parlamentarne razprave pri sprejemanju ZUPPJS2021. Pametovanja o tem, da bi morale biti pravzaprav pokojnine za vse enake, na žalost najbrž niso prav oddaljene …

Jože Kuhelj 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media